Ahmed Lawan
| Yemre | Nigerian senators of the 9th National Assembly |
|---|---|
| Jinsu | gorko |
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Inditirde | Ahmad Ibrahim Lawan |
| Sooma | Ahmad Ibrahim Lawan |
| Innde | Ahmed |
| Ɗuubi daygo | 1959 |
| Ɗoforde | Gashua |
| Wolde | Inngilisjo, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje |
| Janngi to | Cranfield University, Janngirɗe Ahmadu Bello, Janngirde Maiduguri |
| Member of political party | All Nigeria Peoples Party, APC |
| Diina | Diina Lislaama |
| Hair color | black hair |
| Eye color | dark brown |
| Personal pronoun | L485 |

Ahmad Ibrahim Lawan GCON[1](jibinaama 12 lewru Yarkomaa 1959) woni siyaasaaku Naajeeriya, o laati hooreejo 14ɓo nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya diga hitaande 2019 haa 2023.[2]
Jannginoowo jaami'aare mawnde diga Gashua, Lawan, o suɓaama nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder hitaande 1999 ngam o suɓa nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Bade/Jakusko bana tergal lanyol yimɓe lesdi Naajeeriya fuu. Lawan suɓaama kadi e hitaande 2003 hade mum heɓde nafoore ngam wonde senaateer Yobe worgo e hitaande 2007. Caggal nde o suɓaama kadi e hitaande 2011, 2015, e 2019 (hono tergal Kongres All Progressive, lomto senaateer ANPP), Lawan suɓaama hooreejo senateer keso to Aliham N vo8at cuɓi ɓaawo udditki Asamblee lesdi Naajeeriya 9ɓo nder hitaande 2019. Ko ɗum woni eɓɓoore maako ɗiɗaɓre ngam wartugo hooreejo suudu lesdi Naajeeriya, nden boo o ɗon mari haaje hokkugo hooreejo lesdi Naajeeriya nder hitaande 2015.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lawan jibinaa ko ñalnde 12 lewru bowte hitaande 1959 to Gashua, ndeen to fuɗnaange leydi Nijeer Biritaan. O timmini jangirde aranndeere haa janngirde lesdi Sabon Gari,Gashua nder hitaande 1974 nden o janngi lesdi haa janngirde lesdi laamu, Gashua nder hitaande 1979 ko adii o heba dipolomaaji maako haa jangirde lesdi Maiduguri nder hitaande 1984.
Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Lawan timminii hitaande makko gollal doole to diiwaan Benue hade makko heɓde dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e dipolom makko Doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cranfield to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cranfield e hitaande 1990 e hitaande 1996.
Fuɗɗoode golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lawan golliima e nder sarwiis laamu leydi Yobe, ko o golloowo jaŋde e nder ministeer jaŋde leydi ndii e hitaande 1985 e hitaande 1986 hade makko waɗde janngirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde makko, duɗal jaaɓi haaɗtirde Maiduguri hakkunde hitaande 1987 e hitaande 1997.[citation needed]
Golle politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o suɓaa e suudu sarɗiiji ngam diiwaan Bade/Jakusko e hitaande 1999, e sahaaji ceertuɗi Lawan ardii Goomuuji suudu sarɗiiji ngam jaŋde e ndema.
Lawan suɓaama e Senaa e hitaande 2007. E hitaande 2008, o jeyaa ko e Goomu Jokkondiral Asaambele ngenndi ngam ƴeewtaade doosɗe leydi.
E hitaande 2009, nde o woni hooreejo goomu Senaa toppitiiɗo konte laamu, Lawan fuɗɗii e wallitde kuulal Komiseer toppitiiɗo ko fayti e jeereende.
E lewru ut 2009, senaateer Lawan haali ko feewti e baraas Kafin Zaki mo ɓe ciifi oo. O hollitii wonde baraas Tiga e baraas Challawa Gorge ina usta ndiyam no feewi, tee maayo Jama'are woni hannde ko ɓuri heewde e ndiyam e nder maayo Yobe. O wiyi baraasuuji ɗii ina ngadda baasal mawngal, ɓeydagol njiimaandi jeereende, eggugol e fitinaaji hakkunde remooɓe e durooɓe.
Lawan dañii wooteeji garooji e nder diiwaan Yobe North e dow laylaytol ANPP e nder wooteeji 9 abriil 2011. O heɓi 92 799 woote, o rewi heen ko Hassan Kafayos Hussaini mo lannda PDP e 76 960 woote.[ Duuɓi nay caggal ɗuum, Lawan heɓi suɓaade kadi ngam wonde tergal APC hade makko heɓde 72% woote e hitaande 2019.[citation needed]
Lawan toɗɗaama hooreejo, goomu Senaa ngam defaare ñalnde 8 ut 2023.
Hooreejo Senaa
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]woote 2015
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 2015 Lawan ɗon nodda hooreejo senaa ɓaawo nde APC zoni darnde man haa woyla-fuunaange lesdi Naajeeriya dow ko laarani foormula renndinki laamu lesdi Naajeeriya nder zoneeji jeegom geo-politik e wakkati man. Zoning oo firti ko senaateeruuji cuɓaaɗi e dow laylaytol lannda (APC) ummoriiɗi e diiwanuuji jeegom to bannge worgo-fuɗnaange ɗii tan mbaawi suɓaade hooreejo leydi. Caggal diisnondiral e yimɓe politik teeŋtuɓe e senaateeruuji cuɓaaɗi ummoraade e fuɗnaange worgo, Lawan jaɓaama, hollitaama e ardorde ngenndiire lannda ka, ɓe cuɓii mo kanndidaa lannda ka ngam wonde kanndidaa hooreejo senaa. Feere zoning APC haɗii senaateeruuji goɗɗi cuɓaaɗi ummoriiɗi e zoneeji goɗɗi ɗii, tawtoreede jooɗorde ndee. Ammaa senator Bukola Saraki mo diiwal Kwara, woyla lesdi Naajeeriya, jaɓay hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya, o wi'i kala kanndidaaji ɗin ɗon mari haaje huuwugo hakke maɓɓe nder lesdi Naajeeriya ngam ɓe suɓa ardiiɓe lesdi Naajeeriya. Saraki hollitii kanndidaagal mum ko e dow sarɗi zoning lannda ka.
Ñalnde 9 lewru nduu subaka 9 lewru juko hitaande 2015 ñalngu suɓngo hooreejo senateer 51 senateer APC kawritii e nokku ɗo kawrital hakkunde leyɗeele ina ɗaminii batu cemmbinngu nguu ina wiyee noddaama e ardorde APC e hooreejo leydi Muhammadu Buhari e faandaare laaɓtunde ngam foolde senateer makko a Lambina ballal ɓurngal heewde e drop the7 luulndo PDP e senaateeruuji seeɗa APC tawtoranooɓe mbaɗi woote ɗe. Saraki heɓi woote ɗe ko e woote 57 ɗe kawrital senaateeruuji tawtoranooɓe woote ɗee. Lawan wonnoo ko e nokku batu hakkunde leyɗeele nde woote ɗee mbaɗi, keɓɗo njeenaari yalti. Ndeen hiirde, haa jooni, ina jokki e naatde e yiɗde makko wonde hooreejo senaa 8ɓo.
2019 woote
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde ardii e hooreejo leydi Najeriya Muhammadu Buhari ñalnde alkamiisa 6 suwee 2019, ko senaateer Danjuma Goje jippini ngam Laamen mo ňaawirde hooreejo Senaa. Ñalnde 11 lewru juko hitaande 2019, Lawan suɓaama, hunii e wonde hooreejo Senaa Nijeer Asaambele, caggal nde o fooli gaño makko, senaateer Ali Ndume mo woni kadi e Senaa APC.Lawan fooli gaño mum e 79 woote haa 28.
Tuumre tuumeede
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde Bill Industry Petroleum (PIB) e lewru ut 2021, Lawan e sariyaaji goɗɗi ɗii, tuumaama heɓde njoɓdi ngam tabitinde yahrude yeeso sariya oo hay so tawii noon luulndaare mawnde e nder renndo ngoo e geɗe binndol ngol. E wiyde yimɓe, e wiyde yimɓe, e nder leydi hee, ko famɗi fof, miliyoŋaaji 10 dolaar, yoɓaama e nder njuɓɓudi laamu nguu, tawi ko e nder leydi hee, ko ɗum woni ko jaagorgal leydi ndii, tawi ko jaagorgal leydi ndii, hono Timipre Sylva e Akwa Ibom, Senator Fuɗnaange-rewo, hono Bassey Albert Akpan, tawi ko hakkunde 1,5 miliyoŋ dolaar, tawi ko miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar, tawi ina njaha e nder Sadan e House, hono Femi Gbabiamila. Leyɗeele keewɗe, ko ɗum addani daartol ngol e legislatoruuji keewɗi hollirɗi tikkere, wonaa wonde Gbajabiamila e Lawan ina tuuma ƴettude njoɓdi kono e oon sahaa, wonde jom en jawɗeele en ndenndaani no fotiri e nder njuɓɓudi laamu ndii, hono no lelniraaɓe woɗɓe ɓee nii, ina mbiya wonde keɓii 5 000 dolaar wonande wakilaaji e 20 000 dolaar wonande senaateeruuji. Gbajabiamila, Lawan, Sylva, e Akpan fof e fuɗɗoode saliima haalde ko fayti e ciimtol ngol. Balɗe keewɗe caggal nde daartol ngol yani, Lawan yeddi ɗum, o hollitii wonde ciimtol ngol "ko aldaa e gartiraani, ko sellaani, e fenaande" hade mum en jeertinde Najeriyanaaɓe "miijo miijo moƴƴo e ardiiɓe maɓɓe e laamuuji maɓɓe" e wasiyaade wonde "so ɓe njogii geɗe ɗe ɓe njiɗi no feewi, yo ɓe kaalata goonga e min peewna ngam haalde peeje ɗe min cikkata ina poti waɗde ko ɓuri moƴƴude."
Njeenaaje
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru Oktoobar 2022, hooreejo leydi Naajeeriya Muhammadu Buhari hokki mo teddungal mawngal dow ko laarani ardiiɗo lesdi Naajeeriya (GCON).
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Okonoboh, Rita (2 October 2022). "Full List: Okonjo-Iweala, Abba Kyari... FG nominates 437 persons for national honours". TheCable. Retrieved 11 November 2024.
- ↑ Umoru, Henry; Ogbonna, Anthony (11 June 2019). "Breaking: Ahmad Lawan wins senate presidency election". Vanguard. Retrieved 11 November 2024.