Jump to content

Ahmed Lawan

Iwde to Wikipedia
Ahmed Lawan
ɓii aadama
YemreNigerian senators of the 9th National Assembly Taƴto
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InditirdeAhmad Ibrahim Lawan Taƴto
SoomaAhmad Ibrahim Lawan Taƴto
InndeAhmed Taƴto
Ɗuubi daygo1959 Taƴto
ƊofordeGashua Taƴto
WoldeInngilisjo, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Janngi toCranfield University, Janngirɗe Ahmadu Bello, Janngirde Maiduguri Taƴto
Member of political partyAll Nigeria Peoples Party, APC Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto
Hair colorblack hair Taƴto
Eye colordark brown Taƴto
Personal pronounL485 Taƴto
Ahmed Ibrahim Lawan

Ahmad Ibrahim Lawan GCON[1](jibinaama 12 lewru Yarkomaa 1959) woni siyaasaaku Naajeeriya, o laati hooreejo 14ɓo nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya diga hitaande 2019 haa 2023.[2]

Jannginoowo jaami'aare mawnde diga Gashua, Lawan, o suɓaama nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder hitaande 1999 ngam o suɓa nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Bade/Jakusko bana tergal lanyol yimɓe lesdi Naajeeriya fuu. Lawan suɓaama kadi e hitaande 2003 hade mum heɓde nafoore ngam wonde senaateer Yobe worgo e hitaande 2007. Caggal nde o suɓaama kadi e hitaande 2011, 2015, e 2019 (hono tergal Kongres All Progressive, lomto senaateer ANPP), Lawan suɓaama hooreejo senateer keso to Aliham N vo8at cuɓi ɓaawo udditki Asamblee lesdi Naajeeriya 9ɓo nder hitaande 2019. Ko ɗum woni eɓɓoore maako ɗiɗaɓre ngam wartugo hooreejo suudu lesdi Naajeeriya, nden boo o ɗon mari haaje hokkugo hooreejo lesdi Naajeeriya nder hitaande 2015.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lawan jibinaa ko ñalnde 12 lewru bowte hitaande 1959 to Gashua, ndeen to fuɗnaange leydi Nijeer Biritaan. O timmini jangirde aranndeere haa janngirde lesdi Sabon Gari,Gashua nder hitaande 1974 nden o janngi lesdi haa janngirde lesdi laamu, Gashua nder hitaande 1979 ko adii o heba dipolomaaji maako haa jangirde lesdi Maiduguri nder hitaande 1984.

Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Lawan timminii hitaande makko gollal doole to diiwaan Benue hade makko heɓde dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e dipolom makko Doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cranfield to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cranfield e hitaande 1990 e hitaande 1996.

Fuɗɗoode golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lawan golliima e nder sarwiis laamu leydi Yobe, ko o golloowo jaŋde e nder ministeer jaŋde leydi ndii e hitaande 1985 e hitaande 1986 hade makko waɗde janngirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde makko, duɗal jaaɓi haaɗtirde Maiduguri hakkunde hitaande 1987 e hitaande 1997.[citation needed]

Golle politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Caggal nde o suɓaa e suudu sarɗiiji ngam diiwaan Bade/Jakusko e hitaande 1999, e sahaaji ceertuɗi Lawan ardii Goomuuji suudu sarɗiiji ngam jaŋde e ndema.

Lawan suɓaama e Senaa e hitaande 2007. E hitaande 2008, o jeyaa ko e Goomu Jokkondiral Asaambele ngenndi ngam ƴeewtaade doosɗe leydi.

E hitaande 2009, nde o woni hooreejo goomu Senaa toppitiiɗo konte laamu, Lawan fuɗɗii e wallitde kuulal Komiseer toppitiiɗo ko fayti e jeereende.

E lewru ut 2009, senaateer Lawan haali ko feewti e baraas Kafin Zaki mo ɓe ciifi oo. O hollitii wonde baraas Tiga e baraas Challawa Gorge ina usta ndiyam no feewi, tee maayo Jama'are woni hannde ko ɓuri heewde e ndiyam e nder maayo Yobe. O wiyi baraasuuji ɗii ina ngadda baasal mawngal, ɓeydagol njiimaandi jeereende, eggugol e fitinaaji hakkunde remooɓe e durooɓe.

Lawan dañii wooteeji garooji e nder diiwaan Yobe North e dow laylaytol ANPP e nder wooteeji 9 abriil 2011. O heɓi 92 799 woote, o rewi heen ko Hassan Kafayos Hussaini mo lannda PDP e 76 960 woote.[ Duuɓi nay caggal ɗuum, Lawan heɓi suɓaade kadi ngam wonde tergal APC hade makko heɓde 72% woote e hitaande 2019.[citation needed]

Lawan toɗɗaama hooreejo, goomu Senaa ngam defaare ñalnde 8 ut 2023.

Hooreejo Senaa

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 2015 Lawan ɗon nodda hooreejo senaa ɓaawo nde APC zoni darnde man haa woyla-fuunaange lesdi Naajeeriya dow ko laarani foormula renndinki laamu lesdi Naajeeriya nder zoneeji jeegom geo-politik e wakkati man. Zoning oo firti ko senaateeruuji cuɓaaɗi e dow laylaytol lannda (APC) ummoriiɗi e diiwanuuji jeegom to bannge worgo-fuɗnaange ɗii tan mbaawi suɓaade hooreejo leydi. Caggal diisnondiral e yimɓe politik teeŋtuɓe e senaateeruuji cuɓaaɗi ummoraade e fuɗnaange worgo, Lawan jaɓaama, hollitaama e ardorde ngenndiire lannda ka, ɓe cuɓii mo kanndidaa lannda ka ngam wonde kanndidaa hooreejo senaa. Feere zoning APC haɗii senaateeruuji goɗɗi cuɓaaɗi ummoriiɗi e zoneeji goɗɗi ɗii, tawtoreede jooɗorde ndee. Ammaa senator Bukola Saraki mo diiwal Kwara, woyla lesdi Naajeeriya, jaɓay hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya, o wi'i kala kanndidaaji ɗin ɗon mari haaje huuwugo hakke maɓɓe nder lesdi Naajeeriya ngam ɓe suɓa ardiiɓe lesdi Naajeeriya. Saraki hollitii kanndidaagal mum ko e dow sarɗi zoning lannda ka.

Ñalnde 9 lewru nduu subaka 9 lewru juko hitaande 2015 ñalngu suɓngo hooreejo senateer 51 senateer APC kawritii e nokku ɗo kawrital hakkunde leyɗeele ina ɗaminii batu cemmbinngu nguu ina wiyee noddaama e ardorde APC e hooreejo leydi Muhammadu Buhari e faandaare laaɓtunde ngam foolde senateer makko a Lambina ballal ɓurngal heewde e drop the7 luulndo PDP e senaateeruuji seeɗa APC tawtoranooɓe mbaɗi woote ɗe. Saraki heɓi woote ɗe ko e woote 57 ɗe kawrital senaateeruuji tawtoranooɓe woote ɗee. Lawan wonnoo ko e nokku batu hakkunde leyɗeele nde woote ɗee mbaɗi, keɓɗo njeenaari yalti. Ndeen hiirde, haa jooni, ina jokki e naatde e yiɗde makko wonde hooreejo senaa 8ɓo.

Caggal nde ardii e hooreejo leydi Najeriya Muhammadu Buhari ñalnde alkamiisa 6 suwee 2019, ko senaateer Danjuma Goje jippini ngam Laamen mo ňaawirde hooreejo Senaa. Ñalnde 11 lewru juko hitaande 2019, Lawan suɓaama, hunii e wonde hooreejo Senaa Nijeer Asaambele, caggal nde o fooli gaño makko, senaateer Ali Ndume mo woni kadi e Senaa APC.Lawan fooli gaño mum e 79 woote haa 28.

Tuumre tuumeede

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Caggal nde Bill Industry Petroleum (PIB) e lewru ut 2021, Lawan e sariyaaji goɗɗi ɗii, tuumaama heɓde njoɓdi ngam tabitinde yahrude yeeso sariya oo hay so tawii noon luulndaare mawnde e nder renndo ngoo e geɗe binndol ngol. E wiyde yimɓe, e wiyde yimɓe, e nder leydi hee, ko famɗi fof, miliyoŋaaji 10 dolaar, yoɓaama e nder njuɓɓudi laamu nguu, tawi ko e nder leydi hee, ko ɗum woni ko jaagorgal leydi ndii, tawi ko jaagorgal leydi ndii, hono Timipre Sylva e Akwa Ibom, Senator Fuɗnaange-rewo, hono Bassey Albert Akpan, tawi ko hakkunde 1,5 miliyoŋ dolaar, tawi ko miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar, tawi ina njaha e nder Sadan e House, hono Femi Gbabiamila. Leyɗeele keewɗe, ko ɗum addani daartol ngol e legislatoruuji keewɗi hollirɗi tikkere, wonaa wonde Gbajabiamila e Lawan ina tuuma ƴettude njoɓdi kono e oon sahaa, wonde jom en jawɗeele en ndenndaani no fotiri e nder njuɓɓudi laamu ndii, hono no lelniraaɓe woɗɓe ɓee nii, ina mbiya wonde keɓii 5 000 dolaar wonande wakilaaji e 20 000 dolaar wonande senaateeruuji. Gbajabiamila, Lawan, Sylva, e Akpan fof e fuɗɗoode saliima haalde ko fayti e ciimtol ngol. Balɗe keewɗe caggal nde daartol ngol yani, Lawan yeddi ɗum, o hollitii wonde ciimtol ngol "ko aldaa e gartiraani, ko sellaani, e fenaande" hade mum en jeertinde Najeriyanaaɓe "miijo miijo moƴƴo e ardiiɓe maɓɓe e laamuuji maɓɓe" e wasiyaade wonde "so ɓe njogii geɗe ɗe ɓe njiɗi no feewi, yo ɓe kaalata goonga e min peewna ngam haalde peeje ɗe min cikkata ina poti waɗde ko ɓuri moƴƴude."

E lewru Oktoobar 2022, hooreejo leydi Naajeeriya Muhammadu Buhari hokki mo teddungal mawngal dow ko laarani ardiiɗo lesdi Naajeeriya (GCON).

  1. Okonoboh, Rita (2 October 2022). "Full List: Okonjo-Iweala, Abba Kyari... FG nominates 437 persons for national honours". TheCable. Retrieved 11 November 2024.
  2. Umoru, Henry; Ogbonna, Anthony (11 June 2019). "Breaking: Ahmad Lawan wins senate presidency election". Vanguard. Retrieved 11 November 2024.