Charles Onyeama
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Charles |
| Innde ɓesngu | Onyeama |
| Ɗuubi daygo | 5 Juko 1917, 26 Seeɗto 1916 |
| Ɗoforde | Enugu |
| Date of death | 5 Siilto 1999 |
| Marude | Geoffrey Onyeama, Dillibe Onyeama |
| Ɗemngal | Igbo |
| Wolde | Inngilisjo, Igbo, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | judge |
| Position held | Judge of the International Court of Justice |
| Janngi to | University of London, Achimota School, Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi kings, Brasenose College, Government College Umuahia |

Charles Dadi Umeha Onyeama// R (26 Abriil 1916 – 5 Suwee 1999) ko Ñaawirde Toownde Naajeeriya,[1] Ñaawirde Naajeeriya gadane to Ñaawirde Toownde Leydi Naajeeriya, kadi baaba mum Jaagorgal ko feewti e caggal leydi Naajeeriya Affairs, Geoffrey Onyeama, e binndoowo biyeteeɗo Dillibe Onyeama.[2] Ko kanko kadi woni mawniiko rugby ganndo biyeteeɗo Andrew Onyeama Christie.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Charles Onyeama jibinaa ko to Enugu ñalnde 26 abriil 1916 ("laawɗuɗo" limtaa ko feewaani ko ñalnde 5 ut 1917). Ko o ɓiy mawɗo Onyeama mo Eke, laamɗo doole e nder diiwaan Agbaja e nder leydi Igboland. Onyeama fuɗɗii jannginde ko e duɗal laamu to Bonny, o heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, to Lagos. O naati caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Achimota to leydi Ganaa ; Duɗal jaaɓi-haaɗtirde, to Londres; e janngude ngam heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brasenose, to Oxford, tuggi 1940 haa 1941. O wonti tergal e fedde Lincoln.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1944, o wonti balloowo diiwaan to Lagos, caggal ɗuum o woni e Diiso doosɗe tuggi 1944 haa 1946. Caggal nde o toɗɗaa hooreejo ñaawirdu e hitaande 1952, o wonti ñaawoowo e diiso toowngo e hitaande 1957.
Onyeama wonnoo ko ñaawoowo to suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya gila 1964 haa 1967. Yimɓe wonduɓe e makko e nder suudu sarɗiiji ina njeyaa heen Sir Adetokunbo Ademola, Sir Lionel Brett, Sir Vahe Bairamian, Ñaawirde G.B.A. Koker, Ñaawirde M.O. Ajegbo, e Ñaawoowo Chike Idigbe.
Caggal ñaawooje keewɗe ɗe Ñaawirde Toownde (ICJ) ƴetti e hitaande 1966, ɗe yimɓe fof njiɗi, leyɗeele Afrik ɗaɓɓiri ko yo ñaawooɓe mum ɓeydo wakilaagu. Ñaawirde Ostarali hebbinde jooɗorde toɗɗaande ngam Commonwealth lomtinaama Onyeama caggal nde o suɓaa e lewru noowammbar 1966, ɗum ɓeydi limoore ñaawooɓe Afriknaaɓe e nder ICJ haa ɗiɗo. Onyeama golliima gila 1967 haa 1976, lomtii mo ko Taslim Olawale Elias.
O toɗɗaa ko ñaawoowo e hitaande 1971 e nder ñaawirdu Beagle Channel.
Tuggi 1982 haa 1990, o woniino ñaawoowo to Ñaawirde Toownde Banke Adunanke.
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Jibinaa ko ñalnde 26 abriil 1916
Ñalngu jibinannde: 5 lewru bowte hitaande 1917
Maayi ko ñalnde 5 suwee 1999
Jom suudu: Florence Asigha Wilcox (maayɗo e hitaande 1966) Susanna Uzoamaka Ogwudu (maayii e hitaande 1950 - 1966)
Ɓiɓɓe: Dr. Warwick Paul John Onyeama, Charles Dillibe Onyeama, Louis Ndubisi Onyeama, Geoffrey Jideofor K. Onyeama, Jubilee Shoshana Chaya Dominic-Charles, Patrick Okey Onyeama, Caroline Onyeama
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Supreme Court of Nigeria". Archived from the original on 22 February 2016. Retrieved 15 February 2016.
- ↑ "'The racist questions I was asked at Eton'". BBC News (in Engeleere). 2020-06-23. Retrieved 2020-06-23.