Jump to content

Charles Onyeama

Iwde to Wikipedia
Charles Onyeama
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeCharles Taƴto
Innde ɓesnguOnyeama Taƴto
Ɗuubi daygo5 Juko 1917, 26 Seeɗto 1916 Taƴto
ƊofordeEnugu Taƴto
Date of death5 Siilto 1999 Taƴto
MarudeGeoffrey Onyeama, Dillibe Onyeama Taƴto
ƊemngalIgbo Taƴto
WoldeInngilisjo, Igbo, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajijudge Taƴto
Position heldJudge of the International Court of Justice Taƴto
Janngi toUniversity of London, Achimota School, Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi kings, Brasenose College, Government College Umuahia Taƴto
Charles Dadi Onyeama

Charles Dadi Umeha Onyeama// R (26 Abriil 1916 – 5 Suwee 1999) ko Ñaawirde Toownde Naajeeriya,[1] Ñaawirde Naajeeriya gadane to Ñaawirde Toownde Leydi Naajeeriya, kadi baaba mum Jaagorgal ko feewti e caggal leydi Naajeeriya Affairs, Geoffrey Onyeama, e binndoowo biyeteeɗo Dillibe Onyeama.[2] Ko kanko kadi woni mawniiko rugby ganndo biyeteeɗo Andrew Onyeama Christie.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Charles Onyeama jibinaa ko to Enugu ñalnde 26 abriil 1916 ("laawɗuɗo" limtaa ko feewaani ko ñalnde 5 ut 1917). Ko o ɓiy mawɗo Onyeama mo Eke, laamɗo doole e nder diiwaan Agbaja e nder leydi Igboland. Onyeama fuɗɗii jannginde ko e duɗal laamu to Bonny, o heɓi jaŋde makko hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, to Lagos. O naati caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Achimota to leydi Ganaa ; Duɗal jaaɓi-haaɗtirde, to Londres; e janngude ngam heɓde dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Brasenose, to Oxford, tuggi 1940 haa 1941. O wonti tergal e fedde Lincoln.

E hitaande 1944, o wonti balloowo diiwaan to Lagos, caggal ɗuum o woni e Diiso doosɗe tuggi 1944 haa 1946. Caggal nde o toɗɗaa hooreejo ñaawirdu e hitaande 1952, o wonti ñaawoowo e diiso toowngo e hitaande 1957.

Onyeama wonnoo ko ñaawoowo to suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya gila 1964 haa 1967. Yimɓe wonduɓe e makko e nder suudu sarɗiiji ina njeyaa heen Sir Adetokunbo Ademola, Sir Lionel Brett, Sir Vahe Bairamian, Ñaawirde G.B.A. Koker, Ñaawirde M.O. Ajegbo, e Ñaawoowo Chike Idigbe.

Caggal ñaawooje keewɗe ɗe Ñaawirde Toownde (ICJ) ƴetti e hitaande 1966, ɗe yimɓe fof njiɗi, leyɗeele Afrik ɗaɓɓiri ko yo ñaawooɓe mum ɓeydo wakilaagu. Ñaawirde Ostarali hebbinde jooɗorde toɗɗaande ngam Commonwealth lomtinaama Onyeama caggal nde o suɓaa e lewru noowammbar 1966, ɗum ɓeydi limoore ñaawooɓe Afriknaaɓe e nder ICJ haa ɗiɗo. Onyeama golliima gila 1967 haa 1976, lomtii mo ko Taslim Olawale Elias.

O toɗɗaa ko ñaawoowo e hitaande 1971 e nder ñaawirdu Beagle Channel.

Tuggi 1982 haa 1990, o woniino ñaawoowo to Ñaawirde Toownde Banke Adunanke.

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Jibinaa ko ñalnde 26 abriil 1916

Ñalngu jibinannde: 5 lewru bowte hitaande 1917

Maayi ko ñalnde 5 suwee 1999

Jom suudu: Florence Asigha Wilcox (maayɗo e hitaande 1966) Susanna Uzoamaka Ogwudu (maayii e hitaande 1950 - 1966)

Ɓiɓɓe: Dr. Warwick Paul John Onyeama, Charles Dillibe Onyeama, Louis Ndubisi Onyeama, Geoffrey Jideofor K. Onyeama, Jubilee Shoshana Chaya Dominic-Charles, Patrick Okey Onyeama, Caroline Onyeama

  1. "Supreme Court of Nigeria". Archived from the original on 22 February 2016. Retrieved 15 February 2016.
  2. "'The racist questions I was asked at Eton'". BBC News (in Engeleere). 2020-06-23. Retrieved 2020-06-23.