Diiwal Kogi
| Golle imaaɗe | 27 Juko 1991 |
|---|---|
| Lesdinkeejum | Kogi |
| Soomoore | The Confluence State |
| Ɗemngal ngal sarwiisiiji leydi fu njoni haalude | Inngilisjo |
| Duungal | Afirik |
| Lesdi | Naajeeriya |
| Laamorde | Lokoja |
| Nder laamoore | Naajeeriya |
| Hiiri-weeti pelle | UTC+01:00 |
| Jonde kwa'odineto | 7°30′0″N 6°42′0″E |
| Office held by head of government | Governor of Kogi State |
| Hooreejo leydi | Ahmed Usman Ododo |
| Laamu battaa en | executive council of Kogi State |
| Laamu depitee en | Kogi State House of Assembly |
| Owner of | Confluence Queens F.C. |
| Postal code | 260001 |
| Laawol ngol laamu anndani | https://kogistate.gov.ng/ |
| Category for maps or plans | Category:Maps of Kogi State |



Diiwaan Kogi ko diiwaan gonɗo e diiwaan Fuɗnaange-rewo Cakaari Naajeeriya, keeri mum ko hirnaange e diiwanuuji Ekiti e Kwara, to fuɗnaange-rewo ko diiwaan laamorgo leydi ndii, to woyla-fuɗnaange ko diiwal Nasarawa, to fuɗnaange-rewo ko diiwanuuji Edo e Ondo, to fuɗnaange-rewo ko diiwanuuji Edo e Ondo, to fuɗnaange-rewo ko diiwanuuji Ben e Anaugu e diiwanuuji En. Ko kañum tan woni diiwaan Naajeeriya jogiiɗo keeri diiwaanuuji sappo goɗɗi. Inniraa ko helmere Hausa ngam maayo, diiwaan oo sosaa ko e nokkuuji diiwaan Benue, diiwaan Nijeer, e diiwaan Kwara ñalnde 27 lewru bowte hitaande 1991.[1][2] Dowla oo ina wiyee "Dowla kawral" sabu kawral maayo Niiseer e maayo Benue ina waɗa sara laamorgo mum, Lokoja.
E nder diiwanuuji 36 leydi Naajeeriya, Kogi woni lesdi sappo e tati ɓurndi mawnugo nder nokkuure, nden woni lesdi cappanɗe ɗiɗi nder lesdi ɓurndi ɗuuɗugo yimɓe, ko hewti miliyonji 4.5 yimɓe haa hitaande 2016.[3] To bannge geɗe leydi, diiwaan oo ina woni e nder laddeeji Guinee–ekoregion mosaïque savanna. Geɗel gootel teeŋtungel ina jeyaa heen maayooji mawɗi ɗi Niiseer ummortoo fuɗnaange-rewo e Benue ummortooɗi fuɗnaange-rewo hade maayooji ɗiɗi ɗii hawrude e caka Kogi, taƴa dowla oo feewde fuɗnaange.
Dowla Kogi ina hoɗi duuɓi keewɗi e leƴƴi ceertuɗi, ina jeyaa heen Ebira, Gbagyi, Nupe (ko ɓuri heewde ko leƴƴi Bassa Nge, Kakanda, e Kupa), e Oko e nder caka diiwaan oo ; igala e bassa fuɗnaange; e Yoruba en (ko ɓuri heewde ko leƴƴi Okun, Ogori, Oworo, e Magongo) to bannge hirnaange. Kogi kadi ina heewi diineeji, ina waɗi fotde teemedere e nder teemedere (100) Kerecee’en e Juulɓe wondude e seeɗa e jokkuɓe e diineeji leƴƴi gaadanteeji.
E jamaanu ko adii koloñaal, nokku oo woni hannde ko Dowla Kogi feccii hakkunde dowlaaji ceertuɗi e won e dowlaaji ko tokoosi e gure-gure sabu woɗɓe ina njeyaa e laamlaamuuji mawɗi hono Laamu Nupe joginooɗo ko heewi e Dowla Kogi hannde-fuɗnaange haa fuɗɗoode kitaale 1800 nde jihaad Fulani e les njiimaandi Soli e nokku Ca feccere fuɗnaange dowla hannde oo ko Laamu Igala ɓooyɗo. E kitaale 1900 e 1910, njilluuji Biritaannaaɓe keɓi nokku oo, naatni ɗum e nder Protektorat Fuɗnaange Naajeeriya e laamorgo mum ko Lokoja haa hitaande 1903. Protektoraat oo caggal mum hawri e Naajeeriya Biritaan en hade mum heɓde jeytaare mum no Naajeeriya e hitaande 1960. Ko adii fof, ko leydi Kogi ndi hannde ndii ina jeyaa e ko woni e dow mum koo 1967 nde diiwaan oo feccitaa, nokku oo wonti e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, diiwaan Kwara, e diiwaan Benue-Plateau. Caggal nde Benue-Plateau e dowlaaji Fuɗnaange-rewo peccii e hitaande 1976, jooni-Kogi wonti feccere e dowlaaji kesi Benue e Niger wondude e Kwara. Dowla Benue Hirnaange, Dowla Kwara fuɗnaange-rewo, e Dowla Nijeer woɗɗuɗo fuɗnaange, ndartinaama ngam sosde Dowla Kogi keso.
To bannge faggudu, Dowla Kogi ɓuri tuugnaade ko e ndema, ko ɓuri heewde ko e kafe, kaas, njuumri, kakawo, nebam, e ndema yam. Industryji goɗɗi mawɗi ko kuugal yah-ngartaa e Logistic[4] ƴettugol nebam e durngo jawdi jawdi, be’i, e baali.[5] Kogi woni leydi nayaɓiri ɓurndi toowde e ƴellitaare aadee e sappo e jeegom ɓurndi toowde e PIB leydi ndii.[6]
Geography
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Wakati
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kiliimaaji diiwaan oo ina njogii toɓooli hitaande kala ko ina tolnoo e 1 100mm haa 1 300mm. Toɓo ina jokki gila e lewru abriil haa e lewru oktoobar hitaande kala tawa ko e lewru noowammbar haa e lewru marse. Wakkati yooro ina heewi duƴƴe e nguleeki sabu henndu fuɗnaange-rewo, ndu addanta harmattan.[7] Hakkunde 2001 e 2014, nokkuuji mahraazi zi veydiima fotde 10,68 % e peeje vurze moxxude ze (7) remooɓe kuutoriima e waylude balze ndema e waylude sifaa ndema e 31 %, 22 %, e 21 %, e jaabawol waylo-waylo to- vegol.[8]
Ilam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru Oktoobar 2022, diiwaan Kogi seediima gooto e musiibaaji ilam ɓurɗi bonde e daartol diiwaan oo. Ɗum ko e wiyde guwerneer diiwaan oo, hono Yahaya Bello, o wiyi wonde « ilam ɗam yanii e LGAaji jeenay (9) keeriɗi maayo Niiseer e maayo Benue ngam hawrude e Lokoja, Kogi-Koto, Ajaokuta, Ofu, Igalamela-Odolu, Bassa, Idah, Ibaji e Omala ».[9]
2012 ilam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 2012, ilam yanii e diiwaan Kogi e nokkuuji goɗɗi e nder leydi Najeriya. Ko ina tolnoo e 623 690 neɗɗo ndartinaama e nder 87 nokkuuji e nder diiwaan hee e nder yontere nde. Laawol ngol alaa ɗo haaɗi sabu ilam ɗam. Mahdiiji duɗe keewɗe ngonti nokkuuji mooliiɓe. Cuuɗi njippiima e ndiyam. Jawdi e gollorɗe mbonni no feewi. Gese e nder gese ndema bonnii no feewi.[10][11] Ilam ɗam waɗii maayɓe, majjugol jawdi e halkude leydi ndema e geɗe nguura ko ina tolnoo e N63.4 miliyaar e nder nokkuuji 9 laamu nokkuuji e nder diiwaan Kogi.[12]
Dowlaaji ɓadiiɗi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Laamorde Fedde nde (Niiseer) – to bannge worgo fotde 17 km
Dowla Nasarawa – to fuɗnaange-rewo fotde 151 km
Dowla Benue – to fuɗnaange fotde 153 km
Diiwaan Enugu – to fuɗnaange-rewo ngam 112 km
Dowla Anambra – to bannge worgo fotde 40 km
Dowla Edo – to fuɗnaange 133 km e fuɗnaange-rewo 81 km taƴde maayo Nijeer
Dowla Ondo – to bannge worgo fotde 45 km
Dowla Ekiti – to bannge hirnaange ko 92 km
Dowla Kwara – to bannge hirnaange ko 188 km
Dowla Niiseer – to bannge worgo fotde 135 km (ko ɓuri heewde ko e maayo Niiseer)
Diiwal Kogi woni diiwal tan nder Naajeeriya ngal mari keeri bee diiwalji sappo feere.[13]
Daartol e yimɓe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dowla oo ina anndaa e ƴellitaare mum e nder njulaagu e ndema, keewal pine, ɓiɗɓe leydi jaɓɓotooɓe e nokkuuji belɗi.
Woodi le'i e ɗemɗe tati mawɗe nder Kogi: Igala'en, Anebira'en, e Okun'en, bee woɓɓe bana Bassa Nge mo Bassa L.G.A, haalooɓe Kupa e Kakanda, ɓe'e woni lenyol ittugo Nupe les Lokoja L.G.A., Bassa mo woni boo mo Bassa, Lokoja'en e Koto'en O Magongo'en, Yimɓe nokkure Lokoja'en e Koto'en O Magongo'en.
Innde Naajeeriya, nde Flora Shaw, debbo Baron Lugard, gardiiɗo koloñaal Biritaan en, ƴetti ɗum e Lokoja e nder tufnde Patti, nde o woni e ndaarde maayo Nijeer .[14]
Kanko, Flora Shaw ko ɓiy baaba mum Engeleejo, Kapiteen George Shaw, e yumma mum Faraysenaajo, Marie Adrienne Josephine, jeyaaɗo to leydi Moritani (jibinaa ko Desfontaines; 1826-1871).
Ɗemɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kogi ko lesdi keewndi leƴƴi, ndi ɗemɗe ɗuuɗɗe ɗemɗe ɓiɓɓe leydi kaaleteeɗe nder diiwal ngal. Ɗemɗe ɓurɗe waawde huutoreede ko Ebira, Igala, Yoruba, Okun, Nupe, Kakanda, Kupa, Basa (Komu, Nge), Hausa.[19][source ɓurɗo moƴƴude ina haani]
Ɗemngal Okun ina haalee e nder diiwaan senateeruuji Kogi hirnaange
Dina
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kogi ko diinaaji feere-feere bee fodde 45% nder yimbe jiha kan woni julbe bee fodde 40% woni Kirista'en nden 15% luttube don tokki diinaaji le'i pamari.
Sheek Aminu Sha'aban ɗon nodda Imaam Lokoja nder lewru Duujal 2019.[15]
Diiwaan Ekklesiyaal Lokoja e Eklesiya Anglikan Naajeeriya ardinooɗo Arɗo Biskop Daniyel Abubakar Yisa ina hawra e Dowlaaji Kogi e Nijeer ina hawra e Dioceesuuji jeegom Ijumu (2008) ardiiɗi Biskop Paul Olarewaju Ojo (2018), Kabba (1996) ardiiɗi Biskop Kayedo101 (1994) e gardagol episkop Emanuwel Egbunu (2004), Ogori-Magongo e gardagol episkop Festus Dawiis (2009), Okene (2008) e gardagol episkop Emanuwel Onsachi (2017) e Idah e gardagol episkop Joseph Musa (2005).
Eklesiya katolik ina waɗi diiwaan Idah (1968) e parroisseeji 56 e les njiimaandi bismaango Anthony Ademu Adaji (2009) e diiwaan Lokoja (1955 ko Kabba) e diwaanuuji 43 e les njiimaandi bismaango Martin Dada Abejide Olorunmolu (2005), ɗiɗo fof e suffra.
Nokkuuji laamuuji nokkuuji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ƴeew kadi: Doggol gure e nder diiwaan Kogi
Dowla Kogi ina waɗi nokkuuji laamu nokkuuji capanɗe jeegom e go'o. Ko ɗiin ngoni:
Adawi
Ajaokuta
Ankpa
Bassa
Dekina
Ibaji
Ida
Igalamela-Odolu
Ijumu
Kabba/Bunu
Kogi
Lokoja
Moopa-Muro
Ofu
Ogori/Magongo
Okehi
Okene
Olamaboroo
Omala
Yagba Fuɗnaange
Yagba Hirnaange
Turismo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko ɓuri heewde e nokkuuji turism e nder diiwaan Kogi ina jeyaa heen; Palaas Azad mo Ohinoyi leydi Ebira, ko heddii e koloñaal (hono galle Lord Lugard), tufnde Patti, Cenotaph wolde adunaare, kawral maayo Niger e Benue, Ogidi (wuro Afriknaajo jogiingo mbaydiiji koɗli kaaƴe Igneous e gollorɗe hiking e aadaaji) e leydi tawaandi.
Won e turismaaɓe ina njilloyoo e yah-ngartaa ñalnde kala ummoraade Abuja, ko ɗoon woni waktuuji ɗiɗi e laawol. Kogi State Turism e Otels Company Limited sosaa ngam ɓamtugo turism nder jiha kan. Laamu leydi ndi ina yuɓɓina e ina huutoroo mbaawkaaji toowɗi ɗi turism ina jeyaa heen ƴellitgol nokkuuji daartol to Lokoja.[16]
Jaɓɓugol e jokkondiral
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Diiwaan Kogi ina jokkondiri e diiwaan laamorgo leydi ndii e diiwaanuuji 22 to bannge worgo.
Laabi mawɗi fedde ndee ko:
A2 haa woyla wuro Benin nder diiwal Edo bana laawol Benin ngol laawol Okene e Lokoja ta'a maayo Niger Pont Abuja-Lokoja haa Abuja bana laawol Lokoja-Abuja-Dawliko,
A123 bannge hirnaange ummoraade A1 to Ilorin, diiwaan Kwara rewrude e Kabba haa A2 to Okene,
A233 fuɗnaange gila A2 sara Lokoja rewrude e Gboloko e Anyigba haa diiwaan Benue hono laawol Ankpa-Otukpa.
Laabi mawɗi goɗɗi ina heen :
laawol Pategi-Egbe ngol haa woyla diga Egbe haa lesdi Kwara,
laawol Ilorin-Egbe-Lokoja hirnaange diga Egbe haa lesdi Kwara,
laawol Kusoti-Abugi haa hirnaange haa lesdi Kwara,
Ankpa-Aukpa Rd fuunaange haa lesdi Benue,
Ankpa-Adoka Rd fombina-fuunaange haa lesdi Benue haa Abakpa bana laawol Ajeke-Epideru,
fuɗnaange-rewo gila Ejule haa diiwaan Benue,
Obolo-Idah Rd fombina haa lesdi Enugu,
laawol Ayingba-Ebiya fuɗnaange ummoraade Okene e dow maayo Niiseer e dow pont Ajaokuta-Itobe mo 2 890 m (1985).
Maayo Niiseer e Benue fof ko laabi ndiyam ɗi laana ndiwoowa waawi yahde.
Nde wonnoo ko e ɓadtaade leydi laamorgo leydi ndii, Aeroport International Abuja woni damal leydi ndii e hakkunde leyɗeele ngam yahooɓe e laana ndiwoowa ummoraade e diiwaan oo. Sarwisaaji telefoŋaaji moƴƴi ina ngoodi e nder diiwaan hee
Ndema e jawdi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ndema woni luggere faggudu. Woodi kuuje ndemri ɗuuɗɗe diga lesdi ndi'i, bana kafe, kakawo, nebam palme, kaaƴe, njuumri, maaro, maniyyi, yam, maaro e melon.
Ngalu miniraal ina jeyaa heen kuuraa, kaaƴe dime, njamndi, petroŋ e tin. Diiwal ngal woni wuro Ajaokuta Steel Company Limited, ko ɓuri mawnugo nder kuuɗe njamndi e njamndi mboɗeeri nder leydi Naajeeriya, e kuuɗe semmbe Obajana, gootel nder kuuɗe semmbe ɓurɗe mawnugo nder Afrika.
Jaangirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Kogi State ina jogii duɗe toowɗe keewɗe. Ina jeyaa e ɗeen :
Duɗal jaaɓi haaɗtirde fedde nde, Lokoja[17]
Jaami'aare lesdi Kogi, Anyigba[18]
Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Confluence, Osara
Duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Kogi, Kabba
Politeknik fedde nde, Idah[19]
Politeknik dowla Kogi, Lokoja[20]
Koolaaɗo kuuɓal jaŋde fedde nde, Okene
Kogi janngirde lesdi Kogi, Ankpa
Koolaaɗo kuuɓal ndema, Kabba
Kogi janngirde lesdi (karallaagal), Kabba
Duɗal jaaɓi haaɗtirde Salem, Lokoja (jeyi keeriiɗo)[21]
Duɗe infirmiyee e jibinannde ina keewi to Anyigba e Obangede, Duɗal teknoloji cellal to Idah, e Duɗal Infirmiyee ECWA to Egbe.[22]
Pijirlooji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dowla Kogi waɗii dogooɓe e fijooɓe woɗɓe, ɓe mballitii e mawnugol fijooji e nder winndere nde. Kogi United e Babanawa F.C. woni kippuuji fuku koyɗe jooɗiiɗi e nder diiwaan hee. Pijirlooji goɗɗi, ko wayi no njulaagu, bal, e tennis, ina ƴellitoo e nder diiwaan hee.[citation needed]
Fijooɓe ummoriiɓe diiwaan oo ina jeyaa heen Shola Ameobi mo fijirde fuku koyɗe e nder Newcastle United e nder kippuuji goɗɗi ɗi Ligue 1 Angalteer. Sunday Bada ko dognoowo 400 meeteruuji, o dañii medayuuji tati e nder kawgel winnderewal nder suudu, ina heen medal kaŋŋe e hitaande 1997, o dañii kadi medal kaŋŋe e kippu Najeriya e nder dogdu 4 × 400 meeteruuji e nder Olimpiyaaji 2000.
Politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Laamu leydi ndii ina ardii guwerneer cuɓaaɗo e nder demokaraasi, gollodiiɗo e terɗe suudu sarɗiiji leydi ndii. Laamorde leydi ndi woni Lokoja.[23]
Sifaa woote
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Sifaa woote kala diiwaan ina suɓee e kuutoragol sifaa baylaaɗo, gonɗo e doggol ɗiɗi. Ngam suɓaade e daawal gadanal, kanndidaa ina foti heɓde keewal woote e ko ɓuri 25% e woote ɗe ko famɗi fof tataɓe ɗiɗi e nder nokkuuji laamu Dowla e nokkuuji. So tawii hay kanndidaa gooto rewaani laawol ngol, doggol ɗiɗaɓol ngol waɗata ko hakkunde kanndidaa ɓurɗo toowde e kanndidaa garoowo mo heɓi keewal wooteeji e nder Nokkuuji laamu nokkuuji ɓurɗi heewde.[24]
Senaa
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Senator'en tato ɗonno wakiili diiwal Kogi diga wartugo demokaraasi nder hitaande 1999. Diiwal ngal feccii nder diiwalji tati senateer'en, Kogi Fuunaange, Kogi Hirnaange e Kogi Cakaare ɗon warta senateer gooto kala.[25]
Yimɓe teskinaaɓe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Halima Abubakar, ko debbo fijoowo e nder leydi Nolliwood.[26]
Segun Adaju, jom ngalu, hooreejo fedde semmbeeji kesi Naajeeriya (REAN).[27]
Pius Adesanmi, jannginoowo Kanadaa jibinaaɗo to leydi Najeriya, winndiyanke, winndiyanke, satirist, e winndiyanke.[28]
Smart Adeyemi, gonnooɗo senateer lomtotooɗo diiwaan senateeruuji Kogi hirnaange.[29]
Nasir Ajanah, gonnooɗo mawɗo ñaawirdu leydi Kogi.
S. A. Ajayi, hooreejo lesdi Naajeeriya mo walliti nder kaaldigal ngam heɓugo ndimu Naajeeriya, gonnooɗo jaagorɗo laddeeji e gonnooɗo jaagorɗo jaŋde.
Seth Sunday Ajayi, ganndo, ganndo, e porfeseer gadano Afriknaajo to bannge ekoloji ladde.
Esther Titilayo Akinlabi, ganndo ko faati e ganndal masiŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Colorado State.
Natasha Akpoti, Siyaasaajo Naajeeriya, daraniiɗo hakkiilo e senaajo jooɗiiɗo jooni, wakiiliijo diiwal senaajo Kogi (2023–hannde)
Shola Ameobi, gonnooɗo fuku koyɗe karallo, fiyoowo ko diɗɗal.
Tolulope Arotile (1995-2020), debbo jahroowo e laana ndiwoowa leydi Nijeer.[36]
Sefi Atta, binndoowo defte, binndoowo daartol juutngol, binndoowo pijirlooji, e binndoowo senaare.
Abuubakar Audu, guwerneer siwil gadano e diiwaanuuji ɗiɗi (1992-1993 e 1999-2003).
Yahaya Bello, guwerneer diiwaan Kogi (2016-2024).
Yuusuf Benyamin, ko fijoowo.
Darey - Darey naalankaagal alade.
Tunde Ednut - Blogger e jimoowo
Abiodun Faleke, jiiloowo njuɓɓudi njulaagu/logistik e politik.
Ibraahiima Idriis, gonnooɗo guwerneer diiwaan oo (2003-2008; 2008-2012).
Jaywon, ko jimoowo.
David Jemibewon, seneraal mawɗo pentiiɗo, gonnooɗo guwerneer konu e nder leydi Hirnaange ndi jooni, caggal ɗuum jaagorde geɗe polis e nder kabine hooreejo leydi ndii, hono Olusegun Obasanjo.
Mercy Johnson, ko debbo fiyoowo filmo.
Sunday Karimi - Gonnooɗo tergal suudu sarɗiiji, diiwaan fedde Yagba. Senator lomtotooɗo diiwaan Senator Kogi Hirnaange 2023–Haa jooni
Yuusuf Makoju, gonnooɗo GM NEPA.
Dino melaye gonnooɗo senateer to Kogi hirnaange.
Oladele John Nihi, gonnooɗo hooreejo kawtal sukaaɓe lesdi Naajeeriya 2019-2020. Cukko hooreejo leydi Afrik hirnaange, Dental sukaaɓe Afrik (2021–hannde).
John Obaro, jom ngalu karallaagal, haaloowo e yeeso yimɓe, e sosɗo SiistemSpecs Nijeer Limited.
James Ocholi - Awokaajo e gonnooɗo jaagorgal leydi Najeriya[30]
Ahmed Usmaan Ododo, guwerneer diiwaan Kogi gila hitaande 2024.
Bayo Ojo, gonnooɗo jaagorgal leydi Nijeer.
Nike Davies-Okundaye, diisneteeɗo mbaylaandi Nijeer e mbaylaandi Adire.
Jide Omokore, jom ngalu mawɗo mo nafooje mum tolnii e njulaagu/njiylawu petroŋ, marse, sarwisaaji jolngo, njamndi, innde njulaagu, e ƴellitaare jeyi leydi.
Edward Onoja, mawɗo gollordu guwerneer Yahaya Bello (2016-2019), cukko guwerneer diiwaan Kogi (2019-2024)
Praiz, binndoowo jimɗi, Naalanke.
Alhaji Idriis Alhasan Yuusuf Tawari, Agụma Tawari, Naajeeriya.[31]
Idris Wada, gonnooɗo guwerneer diiwaan oo (2012–2016).
Nuhu Omeiza Yaqub - Jaagorɗo ganndal siyaasaaku, gonnooɗo cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja e sosɗo VC duɗal jaaɓi haaɗtirde Sokoto.
Folashade Yemi-Esan, hooreejo gollordu laamu fedde nde.[32]
Danladi Mohammed Zakari, ardiiɗo konu arandeejo lesdi Kogi.
Abdulrahmaan Busari,[33] hooreejo gollordu Skyboo Express e Lojistik
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Itaakpa kaaƴe ɓuuɓɗe
Himobe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Onyeakagbu, Adaobi. "See how all the 36 Nigerian states got their names". Pulse.ng. Retrieved 25 December 2021.
- ↑ "This is how the 36 states were created". Pulse.ng. Retrieved 22 December 2021.
- ↑ "Population 2006-2016". National Bureau of Statistics. Retrieved 21 December 2021.
- ↑ Abisola, Shojobi (2025-11-11). "Skyboo Express and Logistics Solidifies Global Dominance As Leading Asset-Light Modal Logistics Operator". Independent Newspaper Nigeria (in Engeleere). Retrieved 2026-06-07.
- ↑ Akanbi, Festus. "As Anambra, Kogi Join Oil-producing States". This Day. Retrieved 25 December 2021.
- ↑ "Human Development Indices". Global Data Lab. Retrieved 15 December 2021.
- ↑ Oguntoyin, J.S. (1987). A Geography of Nigerian Development. Ibadan: Heinemann.
- ↑ Admin. "Assessment of the Impact of Climate Change on Land Use/Land Cover in Kogi State, Nigeria".
- ↑ Onyedinefu, Godsgift (2022-10-06). "Motorists stranded, properties destroyed as Kogi battles 'worst flood'". Businessday NG (in Engeleere). Retrieved 2022-10-31.
- ↑ "Kogi after 2012 floods". The Nation. Lagos, Nigeria.
- ↑ Odogwu, Greg (2022-09-28). "Lokoja flood: 2012 and lessons not learnt". Punch Newspapers (in Engeleere). Retrieved 2023-07-29.
- ↑ "'Kogi Lost Property Worth N63bn to Flood in 2012' - THISDAYLIVE". This Day (in Engeleere). Retrieved 2023-07-29.
- ↑ guelp (2024-04-10). "Discover 13 Captivating Facts About Kogi State". Kogi State Hub (in Engeleere). Retrieved 2024-05-19.
- ↑ "Dailytrust News, Sports and Business, Politics | Dailytrust". Daily Trust (in Engeleere). Retrieved 1 September 2022.
- ↑ "Sheikh Shaban turbaned as new Imam of Lokoja - Daily Trust". Daily Trust. 27 December 2019.
- ↑ Kogi State (1992). investors guides to Kogi State.
- ↑ "Official List of Courses Offered in Federal University, Lokoja (FULOKOJA) - Myschool". myschool.ng (in Engeleere). Retrieved 18 November 2021.
- ↑ "Full List of Art Courses offered in Kogi State University (KSU) for 2021-2022 Academic Session". NAIJSCHOOLS (in Engeleere). 14 May 2021. Retrieved 18 November 2021.
- ↑ "List of Courses Offered by Federal Polytechnic Idah". www.myschoolgist.com (in Engeleere). 9 November 2020. Retrieved 18 November 2021.
- ↑ "List of Courses Offered by Kogi State Polytechnic". www.myschoolgist.com (in Engeleere). 9 July 2020. Retrieved 18 November 2021.
- ↑ "Official List of Courses Offered in Salem University (SALEM) - Myschool". myschool.ng (in Engeleere). Retrieved 18 November 2021.
- ↑ "ECWA School of Nursing Egbe – Nursing for Christ…" (in Engeleere). Retrieved 5 September 2022.
- ↑ Oguntola, Tunde (2022-09-27). "2023: Next President, Govs Must Get Two-thirds Spread, Says INEC". Leadership (in Engeleere). Retrieved 2023-02-24.
- ↑ Oguntola, Tunde (2022-09-27). "2023: Next President, Govs Must Get Two-thirds Spread, Says INEC". Leadership (in Engeleere). Retrieved 2023-02-24.
- ↑ "List of senators". Pulse news. Retrieved 11 January 2022.
- ↑ "Stalking Nollywood's beloved actress, Halima Abubakar". The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News (in Engeleere). 5 September 2020. Retrieved 25 June 2021.
- ↑ Simire, Michael (2021-07-26). "Energy crisis: How investment in renewables, distribution mechanisms can bridge deficit – Segun Adaju". EnviroNews Nigeria (in Engeleere). Retrieved 2023-12-26.
- ↑ "Canadian varsity unveils centre in honour of Pius Adesanmi". Punch Newspapers (in Engeleere). 2023-02-17. Retrieved 2023-12-26.
- ↑ "Senator Smart Adeyemi, CON - Nigpilot Personality". The Nigerian Pilot News (in Engeleere). 15 December 2020. Archived from the original on 12 January 2021. Retrieved 25 June 2021.
- ↑ Cinque, Toija; Redmond, Sean (2017), "Talking Miley: The Value of Celebrity Gossip", Entertainment Values, London: Palgrave Macmillan UK, pp. 71–90, doi:10.1057/978-1-137-47290-8_6, ISBN 978-1-137-47289-2
- ↑ "10 facts you should know about Dr. Mrs. Folashade Yemi-Esan, Acting Head of Service -". The NEWS. 19 September 2019. Retrieved 25 June 2021.
- ↑ "10 facts you should know about Dr. Mrs. Folashade Yemi-Esan, Acting Head of Service -". The NEWS. 19 September 2019. Retrieved 25 June 2021.
- ↑ "SKYBOO Express Launches NFC Smart Card To Digitise Last-Mile Logistics Operations". Freshangle News (in Engeleere). 2026-04-15. Retrieved 2026-06-07.