Hindou Oumarou Ibrahim

Iwde to Wikipedia
Hindou Oumarou Ibrahim
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuCaadi Taƴto
Ɗuubi daygo1984 Taƴto
ƊofordeN'Djamena Taƴto
WoldeArabic, Faransinkoore Taƴto
Sana'ajigeographer, human rights activist, environmentalist Taƴto
Field of workenvironmental protection, human rights, indigenous rights Taƴto
Work period (start)1999 Taƴto
Affiliation stringAssociation for Indigenous Women and Peoples of Chad (AFPAT), Association for Indigenous Women and Peoples of Chad Taƴto
Participant inWorld Economic Forum Annual Meeting 2017, World Economic Forum Annual Meeting 2018, World Economic Forum Annual Meeting 2019, World Economic Forum Annual Meeting 2022, World Economic Forum Annual Meeting 2020 Taƴto
Memba enInternational Indigenous Peoples Forum on Climate Change, Indigenous Peoples of Africa Co-ordinating Committee Taƴto
Award receivedBBC 100 Women Taƴto

Hindou Oumarou Ibrahim ɓi lesdi Caadi fullo'on woɗontefa faɗɗugo fellel anɗiɗo numugo leddi kanko'on ɗon laara koyaal. Rouɓe je Association of Peul Women and Autochthonous People of Chad (AFPAT) ohuyi kugal mangal woɗon yacceɓe ko ɓe huwata je pavillion of the world indegeneous people’s initiative ɓe pavillion je COP21, COP22 ɓe COP23.[1]

Waɗon Hafda Anɗirgoɓe[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Hindou owondi woɗon fadda fellel kanko’on woɗon huwa doo yimmɓe maako asli je mbororoji ha leddi/leysɗi Caadi ojangi ha Ndjamena birniwol mangal ha leydi Caadi shutare maako manfat ɗer leñol maako ɗer asli mbororo en oshutataman moɓuri anɗigo ɓe asli maɓɓe ɗuraɓe, ɗuraɓe na’i ɓe bali. [2][3] Yaake janngirɗe maako yake ofamti be ɗau follomo jananku fuuɓe anɗigo woɗon fellel man ɗer ɗe maako asli ɗer leddi man noɓe hauti ɓe sanɗiti leñol maako asli maako mbororo’en ɗer maɓɓe wooɗi ɓi heɓi lawul janngirɗe man banano oheɓi. [4] Gamman ɗer 1999, otiggi kautal Association of Peul Women and Autochthonous People of Chad (AFPAT), kanko’on kawtal ummatoore owartire hakkilo maako gikku bukkwai roɓe ɓe asli mbororo’en ɗer jama’aje mbororo’en ɓe hawtigo teddingo arɗigal be dawrongo yimɓe faɗɗugo fellel. [5] Kautal man heɓi laawul waɗugo kugal maako hitadee man 2005 daga yakeman woɗon nasta daurango leydi be leydi wailittigo wakkati yakugo yeesu juɗɗun bee tagali fer-fere bee faɗɗugo felle. [6][7]

Hiimoɓe[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  1. https://blog.nationalgeographic.org/2017/05/29/national-geographic-emerging-explorer-hindou-oumarou-ibrahim-raising-the-voice-of-indigenous-climate-knowledge/%7Ctitle=National Geographic Emerging Explorer Hindou Oumarou Ibrahim Raising the Voice of Indigenous Climate Knowledge – National Geographic Blog|website=blog.nationalgeographic.org|language=en-US|access-date=2018-10-08}}
  2. http://www.afpat.net/nos-membres/%7Ctitle=Nos membres – AFPAT|website=www.afpat.net|language=en|access-date=2018-10-08}}
  3. https://news.globallandscapesforum.org/28833/hindou-oumarou-ibrahim-bridging-worlds-through-environmental-activism/%7Ctitle=Hindou Oumarou Ibrahim: Bridging worlds through environmental activism - Landscape News|date=2018-08-13|work=Landscape News|access-date=2018-10-08|language=en-US}}
  4. https://www.bbc.com/news/av/36100566/why-is-one-of-the-world-s-largest-lakes-disappearing%7Ctitle=Why is one of the world's largest lakes disappearing?|website=BBC News|language=en-GB|access-date=2018-10-08}}
  5. https://news.globallandscapesforum.org/25828/hindou-oumarou-ibrahim-urges-more-rights-for-indigenous-people-to-benefit-landscapes/%7Ctitle=Hindou Oumarou Ibrahim urges more rights for indigenous people to benefit landscapes - Landscape News|date=2018-01-13|work=Landscape News|access-date=2018-10-08|language=en-US}}
  6. http://climatdeveloppement.org/lercd/afpat-tchad/%7Ctitle=AFPAT Tchad | Réseau climat et developpement|website=climatdeveloppement.org|language=fr-FR|access-date=2018-10-08}}
  7. https://www.iom.int/jahia/webdav/shared/shared/mainsite/microsites/IDM/workshops/climate-change-2011/Report-EN.pdf%7Ctitle=International Dialogue on Migration: Climate Change, Environmental Degradation, and Migration|author=Ibrahim|first=Hindu Oumarou|date=2012|publisher=International Organization for Migration|volume=18|pages=51–53|access-date=October 8, 2018}}