Jump to content

Kurt Hirschhorn

Iwde to Wikipedia
    Kurt Hirschhorn
    ɓii aadama
    Jinsugorko Taƴto
    Ɓii-leydiyankaakuDowlaaji Dentuɗi Taƴto
    InndeKurt Taƴto
    Innde ɓesnguHirschhorn Taƴto
    Ɗuubi daygo18 Duujal 1926 Taƴto
    ƊofordeVienna Taƴto
    Date of death2022 Taƴto
    WoldeInngilisjo Taƴto
    Sana'ajigeneticist, university teacher Taƴto
    Award receivedASHG Lifetime Achievement Award, John Howland Award Taƴto

      Kurt Hirschhorn (18 mee 1926 – 25 noowammbar 2022) ko doktoor sukaaɓe Ameriknaajo jibinaaɗo to Otiris, ganndo ganndal safaara, e ganndo sitogenetik, ganndo ko faati e ŋakkeende kromosomuuji baɗɗi ñawu Wolf-Hirschhorn. Ko kanko heɓi njeenaari John Howland e hitaande 2006, njeenaari ɓurndi toowde ndi Fedde Ameriknaare toppitiinde ko fayti e sukaaɓe (APS) rokkata..

      Hirschhorn jibini nder Vienna. Nde ɓe ɗon ndilli e nder lesdi, ɓe ɗon njaɓɓa lesdi maɓɓe, ɓe ɗon njooɗi nder lesdi Suwiis, ɓe ɗon njogii nder lesdi Amerika, ɓe ɗon jooɗi nder lesdi New York, ɓe ɗon ɗon njooɗoto nder Pittsburgh, Pennsylvania.[1]

      Hirschhorn wonnoo jannginoowo Fedde Ɓiwooji, Genetik e Genomic Sciences, e hooreejo Fedde Ɓooyɓe e Fedde Ɓawooɓe e Icahn School of Medicine to Mount Sinai nder New York. O wondi goomu Hastings Center, suudu wiɗtootirol bioethics.

      Koore e jaaynde

      [taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

      Nder 1995, Hirschhorn heɓii sari William Allan nder geneetiki yimɓe.

      Nolde hoore

      [taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

      Hirschhorn ɗon waree Rochelle Hirschhorne, mo ɗon jeyaaɗo jaango jaango jinnaaku nder suudu New York nder duuɓi 24. Ɓiɗɗo maɓɓe Joel Hirschhorn boo woni jannginoowo tagdi neɗɗo.[2]

      Wolf-Hirschhorn syndrome

      [taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

      Wolf-Hirschhorn syndrome (WHS), je je je je sababi e ɓeydaaki chromosomal, je je je haandi e ɓeydagol ɓernde ɓernde nder ɓiyde ɓiyde "ngol ɓeydaaku gardiiɗo'en" nder ɓoyre (ngol ɓoyre ɓeydaani to ɓoyre), microcephaly, ɓoyre mawnde e ɓeydaabe glabeella, hypertelorism ocular, epicanthus, ɓeydaare ɓeydaande, filtrum gabbol, hunduko ɓeydaade, micrognathia, e noppi ɓeydaandi e ɓoyre/tags.

      Yimɓe fuu ɗon nyauɓe ɗon mari ɓesngu ɓesngu fuɗɗugo ɓesngu, ɓaawo ɓesngu ɓe ɓesngu e ɓesngu bee ɓesngu. Ɓamtaare ɓeydaama e ɓeydaaki hakkillo dow laabi feere ɗon haandi nder fuu.

      1. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named named
      2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named conv