Adebayo Adelabu
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Adebayo |
| Ɗuubi daygo | 28 Siilto 1970 |
| Ɗoforde | Ibadaan |
| Ɗemngal | Yarbankoore |
| Wolde | Inngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje |
| Janngi to | Obafemi Awolowo University |
| Member of political party | APC |
| Lenyol | Yimɓe Yarbanko'en |
Adebayo Adelabu OFR ListenN (jibinaa ko 9 lewru Seeɗto hitaande 1970) ko gonnooɗo cukko guwerneer, golle Banki mawɗo leydi Naajeeriya e jooni ko o jaagorgal laamu leydi Naajeeriya. O woniino kadi kanndidaa guwerneer diiwaan Oyo e hitaande 2009.[1][2][3][4][5]
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Adelabu jibinaa ko e wuro Oke-Oluokun, nokku Kudeti to Ibadan. Mawniiko wiyetee ko Adegoke Adelabu.
Adelabu janngi haa janngirde lesdi laamu lesdi Ibadan, Agodi Ibadan diga hitaande 1976 haa 1982 e janngirde grammar Lagelu, Ibadan diga hitaande 1982 haa 1987.
Adelabu heɓi dipolomaaji mum ɗiɗaɓiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife. O wonii Fedde nder Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya (ICAN), Fellow nder Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Bankeeji Naajeeriya e tergal kawtal hooreejo leydi Naajeeriya e lesdi Biritaniya. Adelabu kadi ƴettii jaŋde ganndal e nder duɗe njulaagu keewɗe, ko wayi no Harvard, Stanford, Wharton, Columbia, Kelloggs, Euromoney, e Duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres.[6]
Golle karallaagal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Adelabu fuɗɗii golle mum ko e fedde wiyeteende PriceWaterhouse (hannde ko PricewaterhouseCoopers), fedde winndereyankoore toppitiinde ko fayti e limtooji e toppitiiɓe njuɓɓudi. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e fedde nde, o ardiima e o ardiima golle keewɗe ɗe o gollotoo ngam ƴeewde so tawii ko bankiiji mawɗi e njuɓɓudiiji kaalis ɗi ngonaa bankiiji nder leydi Naajeeriya e nder leydi Naajeeriya.
O woniino e golle ɗiɗaɓere to Banki mawɗo leydi Naajeeriya fotde hitaande wootere e hitaande 1999 nde o ardii fedde kaalis e eɓɓoore CBN ngam ƴellitde eɓɓoore hesɗitinde golle mum, tawa ina wiyee "Project EAGLES". O yalti e fedde nde e hitaande 2000, o woni gardiiɗo ƴeewndo e konsul mawɗo ngam naatde e First Atlantic Bank ngam wonde gardiiɗo kaalis e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi e ƴeewndo riis. Caggal ɗuum o artiraa e hooreejo inspekteer banke oo e hitaande 2002, o artiraa kadi hooreejo fedde njulaagu sekteer laamu ngenndiijo e hitaande 2003.[7][8][9]
Adelabu yahi to Standard Chartered Bank ngam wonde hooreejo diiwaan Afrik hirnaange ko feewti e kaalis e peeje (njulaagu bankeeji) e birooji ɗiɗi to Lagos e Accra. O woni ton haa hitaande 2009 diga ton o laati hooreejo/hooreejo ceede (CFO) nder banki mawdo lesdi Naajeeriya, First Bank of Nigeria Plc. (FBN) e duuɓi 39.
Adebayo toɗɗaama e juuɗe gonnooɗo hooreejo leydi ndi, hono Goodluck Ebele Jonathan, e lewru feebariyee 2014, o wonta cukko hooreejo leydi ndi, golle banki mawɗo leydi Najeriya (CBN).
Adelabu woni hooreejo, kawtal hooreejo hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NIBBS) nden o ardii kawtal hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya (FITC). O woni kadi tergal golloowo e nder Yiilirde Ngenndiire Fedde Ngenndiije Dentuɗe (FIRS), Sosiyetee toppitiiɗo ko feewti e njulaagu (NSPMC), Sosiyetee toppitiiɗo ko fayti e jawdi leydi Najeriya (AMCON) e fedde toppitiinde ko feewti e ñamlude ndema (NIRSAL).
Njulaagu neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Adelabu kadi ko njulaagu, ina jogii ngalu keewngu e nder jaɓɓagol, wellitaare, ndema e njulaagu. Ko kanko woni hooreejo fedde oteluuji Bayse gooto, oteluuji ɓurɗi moƴƴude e hirnaange plus, Ibadan e Bayse gooto Farm.
Nguurndam politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Adelabu wurti diga banki mawdo lesdi Naajeeriya bee anniya yiɗugo suɓol haa lesdi Oyo nder hitaande 2019.O waɗi anniya makko laawɗuɗo ñalnde 20 lewru juko hitaande 2018, nde o yilliima to suudu sarɗiiji lannda All Progressive Congress to Ibadan ngam waɗde bayyinaango makko e kadi ƴettude ɓataake ɗaɓɓoowo laamu guwerneer. Ñalnde 30 lewru Seeɗto hitaande 2018, o yalti e kanndidaa guwerneer ngam lannda APC (All Progressives Congress) e nder diiwaan Oyo e nder wooteeji gardagol lannda ɗi mbaɗnoo to Stade Lekan Salami to Ibadan ɗo ƴamooɓe lefol laamu Joseph Tegbe, Niyi Akintola e woɗɓe nayo ndartini ballal mum en e Mr. 2019, Adelabu fooli Oluwaseyi Makinde mo lannda yimɓe Democratic nder cuɓi guwerneer Oyo 2019 nder jiha Oyo. E hitaande 2022, o woppi lannda All Progressive Party (APC) o woppi lannda Accord caggal nde o fooli woote gardagol leydi e Teslim Folarin mo yalti e kanndidaa guwerneer APC. O wurti, o ɗonno ƴama Gomnaajo lesdi Oyo les ummaatoore Accord Party ɓaawo nde kanndidaajo arandeejo Ayodele Oyajide wurti laamu.
Ñalnde 27 lewru juko hitaande 2023, Adelabu naati e wooteeji 28 ɗi hooreejo leydi Bola Ahmed Tinubu suɓii ngam wonde jaagorɗe.
Hooreejo leydi Bola Tinubu waɗi mo jaagorde laamu ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2023.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Mr. Adebayo Adelabu". Central Bank of Nigeria: Board of Directors. n.d. Archived from the original on April 19, 2018. Retrieved April 23, 2018.
- ↑ "Who is Adebayo Adelabu?". The Nation Nigeria. Oyo State, Nigeria: Vintage Press. February 21, 2016. Archived from the original on March 12, 2018. Retrieved April 23, 2018.
- ↑ "CBN deputy governor, Adelabu resigns - Daily Post Nigeria". May 31, 2018. Archived from the original on June 20, 2018. Retrieved June 20, 2018.
- ↑ "CBN Deputy-Gov, Adelabu resigns - Vanguard News". May 31, 2018. Archived from the original on June 20, 2018. Retrieved June 20, 2018.
- ↑ "The Man Called Adegoke Adelabu 'Penkelemesi'". Old Naija. July 27, 2017. Archived from the original on June 25, 2018. Retrieved June 25, 2018.
- ↑ "Oyo Guber 2019: Ibadan Elitist Lagelu Grammar School To Field Eight Old Boys". PM Parrot. July 4, 2017. Archived from the original on June 25, 2018. Retrieved June 25, 2018.
- ↑ Akinsanmi, Gboyega (October 16, 2016). "Oyo Council Nominates CBN Chief for 2019 Guber Race". This Day. Archived from the original on June 24, 2018. Retrieved April 23, 2018.
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs namedNation Nigeria2 - ↑ "Board of the CBN". Central Bank of Nigeria. Archived from the original on June 25, 2018. Retrieved June 25, 2018.