Jump to content

Adebayo Adelabu

Iwde to Wikipedia
Adebayo Adelabu
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeAdebayo Taƴto
Ɗuubi daygo28 Siilto 1970 Taƴto
ƊofordeIbadaan Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Janngi toObafemi Awolowo University Taƴto
Member of political partyAPC Taƴto
LenyolYimɓe Yarbanko'en Taƴto

Adebayo Adelabu OFR ListenN (jibinaa ko 9 lewru Seeɗto hitaande 1970) ko gonnooɗo cukko guwerneer, golle Banki mawɗo leydi Naajeeriya e jooni ko o jaagorgal laamu leydi Naajeeriya. O woniino kadi kanndidaa guwerneer diiwaan Oyo e hitaande 2009.[1][2][3][4][5]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Adelabu jibinaa ko e wuro Oke-Oluokun, nokku Kudeti to Ibadan. Mawniiko wiyetee ko Adegoke Adelabu.

Adelabu janngi haa janngirde lesdi laamu lesdi Ibadan, Agodi Ibadan diga hitaande 1976 haa 1982 e janngirde grammar Lagelu, Ibadan diga hitaande 1982 haa 1987.

Adelabu heɓi dipolomaaji mum ɗiɗaɓiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife. O wonii Fedde nder Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya (ICAN), Fellow nder Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Bankeeji Naajeeriya e tergal kawtal hooreejo leydi Naajeeriya e lesdi Biritaniya. Adelabu kadi ƴettii jaŋde ganndal e nder duɗe njulaagu keewɗe, ko wayi no Harvard, Stanford, Wharton, Columbia, Kelloggs, Euromoney, e Duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres.[6]

Golle karallaagal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adelabu fuɗɗii golle mum ko e fedde wiyeteende PriceWaterhouse (hannde ko PricewaterhouseCoopers), fedde winndereyankoore toppitiinde ko fayti e limtooji e toppitiiɓe njuɓɓudi. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e fedde nde, o ardiima e o ardiima golle keewɗe ɗe o gollotoo ngam ƴeewde so tawii ko bankiiji mawɗi e njuɓɓudiiji kaalis ɗi ngonaa bankiiji nder leydi Naajeeriya e nder leydi Naajeeriya.

O woniino e golle ɗiɗaɓere to Banki mawɗo leydi Naajeeriya fotde hitaande wootere e hitaande 1999 nde o ardii fedde kaalis e eɓɓoore CBN ngam ƴellitde eɓɓoore hesɗitinde golle mum, tawa ina wiyee "Project EAGLES". O yalti e fedde nde e hitaande 2000, o woni gardiiɗo ƴeewndo e konsul mawɗo ngam naatde e First Atlantic Bank ngam wonde gardiiɗo kaalis e hooreejo fedde toppitiinde njuɓɓudi e ƴeewndo riis. Caggal ɗuum o artiraa e hooreejo inspekteer banke oo e hitaande 2002, o artiraa kadi hooreejo fedde njulaagu sekteer laamu ngenndiijo e hitaande 2003.[7][8][9]

Adelabu yahi to Standard Chartered Bank ngam wonde hooreejo diiwaan Afrik hirnaange ko feewti e kaalis e peeje (njulaagu bankeeji) e birooji ɗiɗi to Lagos e Accra. O woni ton haa hitaande 2009 diga ton o laati hooreejo/hooreejo ceede (CFO) nder banki mawdo lesdi Naajeeriya, First Bank of Nigeria Plc. (FBN) e duuɓi 39.

Adebayo toɗɗaama e juuɗe gonnooɗo hooreejo leydi ndi, hono Goodluck Ebele Jonathan, e lewru feebariyee 2014, o wonta cukko hooreejo leydi ndi, golle banki mawɗo leydi Najeriya (CBN).

Adelabu woni hooreejo, kawtal hooreejo hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya (NIBBS) nden o ardii kawtal hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya (FITC). O woni kadi tergal golloowo e nder Yiilirde Ngenndiire Fedde Ngenndiije Dentuɗe (FIRS), Sosiyetee toppitiiɗo ko feewti e njulaagu (NSPMC), Sosiyetee toppitiiɗo ko fayti e jawdi leydi Najeriya (AMCON) e fedde toppitiinde ko feewti e ñamlude ndema (NIRSAL).

Njulaagu neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adelabu kadi ko njulaagu, ina jogii ngalu keewngu e nder jaɓɓagol, wellitaare, ndema e njulaagu. Ko kanko woni hooreejo fedde oteluuji Bayse gooto, oteluuji ɓurɗi moƴƴude e hirnaange plus, Ibadan e Bayse gooto Farm.

Nguurndam politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adelabu wurti diga banki mawdo lesdi Naajeeriya bee anniya yiɗugo suɓol haa lesdi Oyo nder hitaande 2019.O waɗi anniya makko laawɗuɗo ñalnde 20 lewru juko hitaande 2018, nde o yilliima to suudu sarɗiiji lannda All Progressive Congress to Ibadan ngam waɗde bayyinaango makko e kadi ƴettude ɓataake ɗaɓɓoowo laamu guwerneer. Ñalnde 30 lewru Seeɗto hitaande 2018, o yalti e kanndidaa guwerneer ngam lannda APC (All Progressives Congress) e nder diiwaan Oyo e nder wooteeji gardagol lannda ɗi mbaɗnoo to Stade Lekan Salami to Ibadan ɗo ƴamooɓe lefol laamu Joseph Tegbe, Niyi Akintola e woɗɓe nayo ndartini ballal mum en e Mr. 2019, Adelabu fooli Oluwaseyi Makinde mo lannda yimɓe Democratic nder cuɓi guwerneer Oyo 2019 nder jiha Oyo. E hitaande 2022, o woppi lannda All Progressive Party (APC) o woppi lannda Accord caggal nde o fooli woote gardagol leydi e Teslim Folarin mo yalti e kanndidaa guwerneer APC. O wurti, o ɗonno ƴama Gomnaajo lesdi Oyo les ummaatoore Accord Party ɓaawo nde kanndidaajo arandeejo Ayodele Oyajide wurti laamu.

Ñalnde 27 lewru juko hitaande 2023, Adelabu naati e wooteeji 28 ɗi hooreejo leydi Bola Ahmed Tinubu suɓii ngam wonde jaagorɗe.

Hooreejo leydi Bola Tinubu waɗi mo jaagorde laamu ñalnde 16 lewru bowte hitaande 2023.

  1. "Mr. Adebayo Adelabu". Central Bank of Nigeria: Board of Directors. n.d. Archived from the original on April 19, 2018. Retrieved April 23, 2018.
  2. "Who is Adebayo Adelabu?". The Nation Nigeria. Oyo State, Nigeria: Vintage Press. February 21, 2016. Archived from the original on March 12, 2018. Retrieved April 23, 2018.
  3. "CBN deputy governor, Adelabu resigns - Daily Post Nigeria". May 31, 2018. Archived from the original on June 20, 2018. Retrieved June 20, 2018.
  4. "CBN Deputy-Gov, Adelabu resigns - Vanguard News". May 31, 2018. Archived from the original on June 20, 2018. Retrieved June 20, 2018.
  5. "The Man Called Adegoke Adelabu 'Penkelemesi'". Old Naija. July 27, 2017. Archived from the original on June 25, 2018. Retrieved June 25, 2018.
  6. "Oyo Guber 2019: Ibadan Elitist Lagelu Grammar School To Field Eight Old Boys". PM Parrot. July 4, 2017. Archived from the original on June 25, 2018. Retrieved June 25, 2018.
  7. Akinsanmi, Gboyega (October 16, 2016). "Oyo Council Nominates CBN Chief for 2019 Guber Race". This Day. Archived from the original on June 24, 2018. Retrieved April 23, 2018.
  8. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named Nation Nigeria2
  9. "Board of the CBN". Central Bank of Nigeria. Archived from the original on June 25, 2018. Retrieved June 25, 2018.