Jump to content

Bala Mohammed

Iwde to Wikipedia
Bala Mohammed
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InditirdeBala Muhammed Taƴto
SoomaBala Mohammed Taƴto
InndeBala Taƴto
Ɗuubi daygo5 Yarkomaa 1958 Taƴto
ƊofordeAlkaleri Taƴto
ƊemngalHawsare Taƴto
WoldeInngilisjo, Hawsare, Nigerian Pidgin Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, minister Taƴto
Position heldGovernor of Bauchi State, Minister of the Federal Capital Territory, member of the Senate of Nigeria, Minister of the Federal Capital Territory Taƴto
Janngi toJanngirde Maiduguri Taƴto
Affiliation stringMinistry of Federal Capital Territory of Nigeria Taƴto
Member of political partyPeoples Democratic Party Taƴto
LenyolHawsa Taƴto
Hair colorblack hair Taƴto
Eye colorbrown Taƴto
Medical conditionNawnaare korona hitande 2019 Taƴto
Participant inWorld Economic Forum Annual Meeting 2014 Taƴto
Personal pronounL485 Taƴto

Sen. Bala Mohammed un ɗanyaama ɗer 5 ɗun lewru Oktooba, 1958 un gimɗo cuuɓal ɗen bo kannko ke ngomnaajo Diiwal Bawci gonɗo daw jooɗorgal gila 2019.[1][2] Mo medgo waɗuki ministaajjo hawtuuɗe Abuja gada nduungu 2010 haa yaari 2015,[3] e senaatore to Bawci Sud gila 2007 haa 2010. Ko o tergal ranwiwal e nder PDP.

Jaŋde e golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Mohammed fuɗɗii jaŋde mum ko e hitaande 1965 to duɗal leslesal Duguri, Bawci, ɗo o heɓi bak makko e hitaande 1971 e seedantaagal jaŋde gadanal tuggi 1972 haa 1976, o naati duɗal laamu Bawci, ɗo o heɓi WAEC. O heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1979 to duɗal jaaɓi haaɗtirde North East to bannge ñeeñal e ganndal. O heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mayduguri.[3] E hitaande 1988, Mohammed timmini janngirde njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi (ASCON), e hitaande 1997, o heɓi seedantaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde coodguuli e dokkal.[4]

Mohammed fuɗɗi kuugal maako bana jaayndiyankaaku nder hitaande 1982, o laati ardiiɗo jaaynde Mirage, o laati ardiiɗo jaaynde nder hukuuma habaruuji lesdi Naajeeriya (NAN), nden o laati ardiiɗo lesdi ardiiɗo Benue haa jaaynde Democrat diga hitaande 1983 haa 1984.[4]

O waɗii waylo-waylo golle makko e nder sarwiis siwil, o woniino ofisee njuɓɓudi to Ministaajo Fedde Ngenndiije Dentuɗe, ɗo o golli haa hitaande 1994. Ndeen o artii e gardagol hooreejo leydi (sekretariat kabine) hono ofisee njuɓɓudi mawɗo. Ummagol Mohammed e nder darnde laamu ina yaawi. Hakkunde 1995 e 2005, o yahri yeeso gila e mawɗo gollordu to Ministaajo Fedde nde ko feewti e Mineraaluuji Solid haa e balloowo gardiiɗo to Ministaajo Fedde nde ko feewti e doole e njamndi, cukko hooreejo/balloowo keeriiɗo to Jaagorgal teddungal to Ministaajo Fedde nde ko fayti e yah-ngartaa, gardiiɗo njuɓɓudi to Ministaajo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam yah-ngartaa, gardiiɗo njuɓɓudi to Ministaajo Fedde nde ko feewti e yah-ngartaa, o wonti balloowo njuɓɓudi laamu to Ministaajo Railway Special Hovi, haa o wonti balloowo njuɓɓudi to Ministaajo Railway Special to Nigerian Hovi e njuɓɓudi e ballal to Agency Meteorological leydi Najeriya. O woppi golle laamu e yiɗde makko e darnde gardiiɗo, caggal ɗuum o naati e siyaasa.[4][5]

O wi'i o ɗon mari luural bee guwerneer Isa Yuguda, ɓaawo Yuguda resi ɓiɗɗo hooreejo lesdi Umaru Yar'Adua, o ɗonno ƴaɓɓoo haa lannda Demokaraasi yimɓe (PDP).[6] Caggal maayde Umaru Yar'Adua, Mohammed naati lannda PDP, o wonti sehil hooreejo leydi Goodluck Jonathan.

E hitaande 2007, Mohammed ƴami, o heɓi nasaraaku ngam huuwugo yimɓe lesdi Bawci South Senator zone bana senator les laylaytol lanyol lesdi Naajeeriya fuu (ANPP) diga hitaande 2007 haa 2010.[7] Nde o woni nder suudu senateer, o laati gooto nder ardiiɓe hukuumaaji lesdi Naajeeriya. Mohammed jooɗii e nder goomuuji jeetati – ko kanko woni cukko hooreejo Goomu Senaa ngam Aviation, seketaarjo, Northern Senator's Forum. Goomuuji ɗii ina mbaɗi jokkondiral, kaalis, konte laamu, kuule e njulaagu, nokkuuji, golle e ƴellitaare.[8]

Ñalnde 10 Febraayru 2010, Mohammed wallitii "doctrine de necessité" e nder senaa, ɗum addani cukko hooreejo leydi Goodluck Jonathan yaltude hooreejo leydi jooɗiiɗo.[8] Golle Mohammed ɗee mbaɗi laawol feewde e Goodluck Jonathan, ummoriiɗo to leydi Nijeer, ngam ustude mbaydi gila e njiimaandi siyaasa Najeriya, ndi njiimaandi mum woni e dow mum.[9]

Ministaajo FCT

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ñalnde 6 abriil 2010, Mohammed wonti ministaajo FCT. O yalti ANPP o naati PDP ko juuti. Nde o woni e FCT, o addi peeje keewɗe. Ina jeyaa e peeje moƴƴe ɗee, laaɓtugol njuɓɓudi leydi FCT, yaajnude laawol mawngol ngol laawol Aeroport Nnamdi Azikiwe feewde e Aeroport hakkunde leyɗeele to Abuja, mahngo laawol mawngol Kubwa, laawol laana njoorndi ummoraade Abuja haa Kaduna, e gartirgol laana njoorndi Idu. O naatini kadi siyaasa mbayliigu leydi, ɗo leydi huutortenoo ngam yaawnude ƴellitaare gollorɗe e nder FCT.[10][11]

Njuɓɓudi FCT e gardagol Mohammed ina toppitii udditgol lampaaji gonɗi e njilluuji naange. Eɓɓaaɗe goɗɗe baɗaaɗe ina njeyaa heen ƴellitgol gure satelitaaji e timminde eɓɓaande ndiyam baraas Usama. Kadi, njuɓɓudi makko sosi peeje kese baɗɗe faayiida ngam dartinde kaalis e fartaŋŋeeji golle, ko wayi no Yiilirde Ngenndiire FCT, Yiilirde Ngenndiire (Signage) Yaajnde e Sarwisaaji Emergency FCTA.[12][13]

Caggal nde Mohammed yalti e jaagorde FCT e lewru Maayu 2015, e naatgol lannda laamu keso to Villa Presidential to Aso Rock, Abuja, njuɓɓudi haɓantoondi njulaagu fuɗɗii ƴaañde jaagorde gonnooɗo oo. E lewru Oktooba 2016, Komiseer toppitiiɗo bonanndeeji faggudu e kaalis (EFCC) nanngi Mohammed, nanngi ɗum balɗe 49. Ñaawirde mawnde Abuja jooɗnde to Maitama hollitii wonde nanngugol ngol ina rewi laawol, ngol yamirii EFCC yo yoɓ ceede miliyoŋaaji joy (5 miliyoŋ N5) ngam yoɓde ɗum. Mohammed hollitii wonde caɗeele makko ko “caɗeele laaɓtuɗe e dogdu jaagorɗe, jowitiiɗe e darnde nde o joginoo e nder njuɓɓudi doosgal neɗɗaagu”, tawi faandaare mum ko bonnude natal makko e innde makko nde o dañi e golle tiiɗɗe.[14][15][16][17]

Ngomnaajo Diiwal Bawci

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ñalnde 29 lewru Maayu hitaande 2019, Mohammed huniima wonde guwerneer diiwaan Bawci e les njiimaandi PDP, caggal nde o fooli guwerneer jooni oo, hono Mohammed Abdullahi Abubakar, e 515,313 ​​woote es haa 500,625 woote. Caggal ɗuum, Ñaawirde Toownde jaɓi nafoore ndee ñalnde 20 lewru Yanaayru hitaande 2020.[18][19]

  1. "PROFILE: Bala Mohammed, Governor of Bauchi [2019 - ]" (in Engeleere). 2021-01-24. Retrieved 2022-02-22.
  2. "North must produce Buhari's successor, says Bala Mohammed | The Nation". thenationonlineng.net. 30 January 2022. Retrieved 2022-02-26.
  3. 1 2 "Ministers - the Profiles (ii)". ThisDay. 8 April 2010. Archived from the original on 10 April 2010. Retrieved 2010-04-15.
  4. 1 2 3 "Governor's Profile – BASG" (in Engeleere). Retrieved 2025-01-21.
  5. "National Assembly | Federal Republic of Nigeria". 2016-03-03. Archived from the original on 2016-03-03. Retrieved 2022-03-22.
  6. Godwin Ijediogor and Samson Ezea (2010-04-02). "Ministerial List: A Taste Of Old Wine In New Bottle?". The Guardian. Retrieved 2010-04-15. Template:Dead link
  7. 247ureports (2019-10-02). "Bombshell: Committee Uncovers Billions Looted By Yuguda/Abubakar, Bauchi Govs * 247ureports.com". 247ureports.com (in Engeleere). Retrieved 2022-03-22.
  8. 1 2 "Bala Mohammed: Doctrine of necessity, heroism and national unity". The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News (in Engeleere). 2022-03-01. Retrieved 2022-03-22.
  9. "Bala Mohammed: Why I'm including more Christians in my administration". TheCable (in Engeleere). 2021-12-25. Retrieved 2022-03-22.
  10. "Bala Mohammed FCT legacies". Vanguard News (in Engeleere). 2015-04-18. Retrieved 2022-03-22.
  11. Nasir Imam (17 May 2010). "Nigeria: FCT Minister Set to Decamp to PDP". Daily Trust. Abuja. Retrieved 25 August 2022 via AllAfrica.
  12. "Bala Mohammed, Minister for FCT". The Nation Newspaper (in Engeleere). 2013-01-06. Retrieved 2022-03-22.
  13. "2023: WHY NOT BALA MOHAMMED?". THISDAYLIVE (in Engeleere). 2021-11-25. Retrieved 2022-03-22.
  14. "Court orders EFCC to pay N5m compensation to Bala Mohammed". Punch Newspapers (in Engeleere). 2018-04-26. Retrieved 2022-03-22.
  15. "EFCC still owes me N5m, says Sen. Bala Mohammed". The Nation Newspaper (in Engeleere). 2019-03-04. Retrieved 2022-03-22.
  16. "Governor Bala: The bold face of leadership". Daily Trust (in Engeleere). 2021-02-21. Retrieved 2022-03-22.
  17. "Ex-FCT minister Bala Mohammed says reports on alleged forfeiture of 14 properties media trial". Vanguard News (in Engeleere). 2017-10-30. Retrieved 2022-03-22.
  18. "Ex-FCT minister Bala Mohammed emerges Bauchi PDP guber candidate" (in Engeleere). 2018-10-01. Retrieved 2022-03-22.
  19. "UPDATED: Supreme Court upholds Bala Mohammed's election as Bauchi governor" (in Engeleere). 2020-01-20. Retrieved 2022-03-22.