Jump to content

Nwando Achebe

Iwde to Wikipedia
Nwando Achebe
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya, Dowlaaji Dentuɗi Taƴto
InndeNwando Taƴto
Innde ɓesnguAchebe Taƴto
Ɗuubi daygo7 Mbooy 1970 Taƴto
ƊofordeEnugu Taƴto
ƊemngalIgbo Taƴto
WoldeInngilisjo, Igbo, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajihistorian, university teacher Taƴto
Field of workgender studies, science, technology, engineering, and mathematics Taƴto
EmployerMichigan State University Taƴto
Janngi toUniversity of California, Los Angeles Taƴto

Nwando Achebe// i (dunde 7 Maars 1970)ko jannginoowo jaŋde, jaŋde jaŋde e jaŋde nder lesdi Naajeeriya e Amerik,jannginooɗo jaŋde dow jaŋde.[1] O woni jannginoowo taariika Jack e Margaret Sweet Endowed e Dean go'o'o haɓɓiiɓe for diversity, equity, and inclusion e College of Social Science e Michigan State University.[2] O ɗon wondi boo ardiiɗo jaayndeewal taariha Afrik hirnaange.[3] 19th Century,20th Century,Culture, Political,Religious,Social, Women & Gender.[4][5][6]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nwando Achebe jibinaama haa Enugu, fuunaange lesdi Naajeeriya, haa lesdi Naajeeriya binndoowo, winndiyanke e yimoowo, bi'eteeɗo Chinua Achebe e Christie Chinwe Achebe, jannginoowo jaangirde.

Achebe heɓi doktoraa mum Ph.D. e nder daartol Afrik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Los Angeles e hitaande 2000. Daartoowo haalpulaar en e heblo, fannuuji ganndal makko ko daartol Afrik hirnaange, rewɓe, daartol jinnaaɓe e jokkondiral.

E hitaande 1996 e 1998, Achebe woniino ganndo Ford Foundation e ganndo Fulbright-Hays to Duɗal Jaŋde Afrik e Departemaa Taariindi e Jaŋde hakkunde leyɗeele to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Najeriya, Nsukka. Darnde makko adannde e jaŋde ko balloowo jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde William e Mary. Ndeen o ummiima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan State e hitaande 2005, o woni jannginoowo gardiiɗo jaagorɗe, jannginoowo e hitaande 2010, hannde ko o jannginoowo tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde kam e jannginoowo Jack e Margaret Sweet Endowed.

Achebe kadi ko tergal e Akademi Letteres Najeriya, kadi ko hooreejo fedde janndeeji Afrik.

Bindi

Achebe yaltinii defte jeegom. Deftere makko adannde, Remooɓe, Fiilooɓe, Jaagorgal, e Laamɓe: Doole rewɓe e laamu e nder Fuɗnaange Igboland, 1900–1960, Heinemann yaltini ɗum e hitaande 2005. Deftere nde siforaama e annduɓe ko wayi no Isidore Okpewho, e Obioma ko darnde mawnde e nder Afrik, e janngugol makko no feewi mbayliigu politik e diine e nder yonta koloñaal. Yiylotooɓe Simon Ottenberg e Edna G. Bay njettii Achebe sabu ƴeewndo mum laaɓtungo e darnde rewɓe e nder faggudu e ruuhu, ɓe teeŋtini kadi wonde humpitooji makko keewɗi e nder ladde ina keewi nafoore ngam faamde darnde rewɓe Igbo e nder renndo jamaanu koloñaal. Deftere ndee ina hollita miijo « kuulal debbo » hono no mbaydi teskinndi nii, e ƴeewtaade nguurndam Igbo en worgo e laabi ɗi wiɗtooji ɓennuɗi ɗii mbaɗaani, e hollirde ɗum en wonde tawtoraaɓe tiiɗɓe e ƴellitde diiwaan oo. E nder wiɗto ngoo fof, daartol jinnaaɓe worgo Igbo ina huutoree ngam ƴellitde naamne jowitiiɗe e miijooji ɓurɗi teeŋtude ɗi sifaaji rewɓe Afriknaaɓe ngoni leslesɓe, ina ndokka seedeeji doole e laamu rewɓe e nder renndo.

Deftere maako ɗiɗaɓere, Laamiiɗo debbo lesdi Naajeeriya: Ahebi Ugbabe, yalti nder hitaande 2011 haa suudu jaami'aare Indiana. Ko nguurndam timmuɗam ko fayti e mawɗo warñeende debbo gooto e laamɗo e nder Afrik Angalteer. Deftere nde heɓi njeenaaje tati : njeenaari deftere Aidoo-Snyder, njeenaari deftere Barbara "Penny" Kanner, njeenaari deftere Gita Chaudhuri. Rewindaade e nder Leeds African Studies Bulletin siftinii ɗum “gooto e binndanɗe annduɓe ɓurɗe tiiɗde, wiɗteede no feewi e fannuuji daartol e jaŋde rewɓe e nder renndo Igbo koloñaal, Nijeer e Afrik.”

Achebe ko gooto e winndooɓe deftere E-Course Taariindi Afrik Hirnaange 2018 (Goomu wiɗtooji naalankaagal e neɗɗankaagal Angalteer, 2018), deftere janngirnde wonande almudɓe ƴettuɓe jaŋde seedantaagal jaŋde mawnde Afrik hirnaange. O woni kadi koolaaɗo kuuɓal e William Worger e Charles Ambler e deftere wiyeteende « Sehil daartol Afrik » (Wiley Blackwell, 2019), e Claire Robertson, « Jogaade winndere ndee e nder gootal : rewɓe Afriknaaɓe e waylowaylo jiyɗe » (Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Wiskonsin, 2019). Deftere Achebe nde 2020, laamɓe rewɓe e laamɓe njulaagu e nder Afrik, yaltinaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio.Laura Seay mo Washington Post, siftinii laamɓe rewɓe e laamɓe njulaagu e nder Afrik ko "deftere laaɓtunde, teskinnde, nde heɓetee."

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O resi ko Folu Ogundimu, jannginoowo jaayndeyaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, ko kanko woni yumma ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Chino. Mawniiko gorko, Chidi Chike Achebe ko cafroowo-golle.

Njeenaaje njeenaari

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nwando Achebe heɓii dokke ummoraade e fedde Wenner Gren, fedde Rockefeller, fedde Woodrow Wilson, fedde Fulbright-Hays, fedde Ford, fedde winndereyankoore cellal e fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e neɗɗaagu. Ko kanko kadi heɓi njeenaaje defte tati.

•Remooɓe, fiyooɓe, konunkooɓe, e laamɓe: Doole rewɓe e laamu e nder Fuɗnaange Igboland, 1900-1960. ISBN ko 0325070784

•Laamiiɗo debbo leydi Naajeeriya koloñaal: Ahebi Ugbabe. ISBN ko 0253222486

•Daartol Afrik hirnaange Deftere E-Course. ISBN ko 978-9983960204

•Sehil Daartol Afrik. ISBN 047065631X

•Jogaade Aduna o: Rewɓe Afriknaaɓe e waylude jikkuuji. ISBN 9780299321109

•Laamɓe rewɓe e laamɓe njulaagu e nder Afrik. ISBN ko 0821424076

  1. Woodrow Wilson National Fellowship Foundation. "Seeing The Whole Dance: Nwando Achebe WS '00 Brings New Perspective to African Women's Power". Retrieved 11 May 2017.
  2. MSU Today (17 June 2025). "10 MSU faculty members earn University Distinguished Professor designation".
  3. "Nwando Achebe, Department of History". Retrieved 13 May 2017.
  4. "Associate Dean of Diversity, Equity, and Inclusion". Retrieved 15 August 2020.
  5. OkayAfrica International Edition. "Why It is Crucial to Locate the "African" in African Studies". okayafrica.com. Retrieved 11 May 2017.
  6. "Nwando Achebe – Department of History" (in Engeleere). Retrieved 2023-09-05.