Nwando Achebe
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya, Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Nwando |
| Innde ɓesngu | Achebe |
| Ɗuubi daygo | 7 Mbooy 1970 |
| Ɗoforde | Enugu |
| Ɗemngal | Igbo |
| Wolde | Inngilisjo, Igbo, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | historian, university teacher |
| Field of work | gender studies, science, technology, engineering, and mathematics |
| Employer | Michigan State University |
| Janngi to | University of California, Los Angeles |
Nwando Achebe// i (dunde 7 Maars 1970)ko jannginoowo jaŋde, jaŋde jaŋde e jaŋde nder lesdi Naajeeriya e Amerik,jannginooɗo jaŋde dow jaŋde.[1] O woni jannginoowo taariika Jack e Margaret Sweet Endowed e Dean go'o'o haɓɓiiɓe for diversity, equity, and inclusion e College of Social Science e Michigan State University.[2] O ɗon wondi boo ardiiɗo jaayndeewal taariha Afrik hirnaange.[3] 19th Century,20th Century,Culture, Political,Religious,Social, Women & Gender.[4][5][6]
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nwando Achebe jibinaama haa Enugu, fuunaange lesdi Naajeeriya, haa lesdi Naajeeriya binndoowo, winndiyanke e yimoowo, bi'eteeɗo Chinua Achebe e Christie Chinwe Achebe, jannginoowo jaangirde.
Achebe heɓi doktoraa mum Ph.D. e nder daartol Afrik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Los Angeles e hitaande 2000. Daartoowo haalpulaar en e heblo, fannuuji ganndal makko ko daartol Afrik hirnaange, rewɓe, daartol jinnaaɓe e jokkondiral.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1996 e 1998, Achebe woniino ganndo Ford Foundation e ganndo Fulbright-Hays to Duɗal Jaŋde Afrik e Departemaa Taariindi e Jaŋde hakkunde leyɗeele to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Najeriya, Nsukka. Darnde makko adannde e jaŋde ko balloowo jannginoowo daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde William e Mary. Ndeen o ummiima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan State e hitaande 2005, o woni jannginoowo gardiiɗo jaagorɗe, jannginoowo e hitaande 2010, hannde ko o jannginoowo tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde kam e jannginoowo Jack e Margaret Sweet Endowed.
Achebe kadi ko tergal e Akademi Letteres Najeriya, kadi ko hooreejo fedde janndeeji Afrik.
Bindi
Achebe yaltinii defte jeegom. Deftere makko adannde, Remooɓe, Fiilooɓe, Jaagorgal, e Laamɓe: Doole rewɓe e laamu e nder Fuɗnaange Igboland, 1900–1960, Heinemann yaltini ɗum e hitaande 2005. Deftere nde siforaama e annduɓe ko wayi no Isidore Okpewho, e Obioma ko darnde mawnde e nder Afrik, e janngugol makko no feewi mbayliigu politik e diine e nder yonta koloñaal. Yiylotooɓe Simon Ottenberg e Edna G. Bay njettii Achebe sabu ƴeewndo mum laaɓtungo e darnde rewɓe e nder faggudu e ruuhu, ɓe teeŋtini kadi wonde humpitooji makko keewɗi e nder ladde ina keewi nafoore ngam faamde darnde rewɓe Igbo e nder renndo jamaanu koloñaal. Deftere ndee ina hollita miijo « kuulal debbo » hono no mbaydi teskinndi nii, e ƴeewtaade nguurndam Igbo en worgo e laabi ɗi wiɗtooji ɓennuɗi ɗii mbaɗaani, e hollirde ɗum en wonde tawtoraaɓe tiiɗɓe e ƴellitde diiwaan oo. E nder wiɗto ngoo fof, daartol jinnaaɓe worgo Igbo ina huutoree ngam ƴellitde naamne jowitiiɗe e miijooji ɓurɗi teeŋtude ɗi sifaaji rewɓe Afriknaaɓe ngoni leslesɓe, ina ndokka seedeeji doole e laamu rewɓe e nder renndo.
Deftere maako ɗiɗaɓere, Laamiiɗo debbo lesdi Naajeeriya: Ahebi Ugbabe, yalti nder hitaande 2011 haa suudu jaami'aare Indiana. Ko nguurndam timmuɗam ko fayti e mawɗo warñeende debbo gooto e laamɗo e nder Afrik Angalteer. Deftere nde heɓi njeenaaje tati : njeenaari deftere Aidoo-Snyder, njeenaari deftere Barbara "Penny" Kanner, njeenaari deftere Gita Chaudhuri. Rewindaade e nder Leeds African Studies Bulletin siftinii ɗum “gooto e binndanɗe annduɓe ɓurɗe tiiɗde, wiɗteede no feewi e fannuuji daartol e jaŋde rewɓe e nder renndo Igbo koloñaal, Nijeer e Afrik.”
Achebe ko gooto e winndooɓe deftere E-Course Taariindi Afrik Hirnaange 2018 (Goomu wiɗtooji naalankaagal e neɗɗankaagal Angalteer, 2018), deftere janngirnde wonande almudɓe ƴettuɓe jaŋde seedantaagal jaŋde mawnde Afrik hirnaange. O woni kadi koolaaɗo kuuɓal e William Worger e Charles Ambler e deftere wiyeteende « Sehil daartol Afrik » (Wiley Blackwell, 2019), e Claire Robertson, « Jogaade winndere ndee e nder gootal : rewɓe Afriknaaɓe e waylowaylo jiyɗe » (Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Wiskonsin, 2019). Deftere Achebe nde 2020, laamɓe rewɓe e laamɓe njulaagu e nder Afrik, yaltinaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio.Laura Seay mo Washington Post, siftinii laamɓe rewɓe e laamɓe njulaagu e nder Afrik ko "deftere laaɓtunde, teskinnde, nde heɓetee."
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]O resi ko Folu Ogundimu, jannginoowo jaayndeyaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Michigan, ko kanko woni yumma ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Chino. Mawniiko gorko, Chidi Chike Achebe ko cafroowo-golle.
Njeenaaje njeenaari
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nwando Achebe heɓii dokke ummoraade e fedde Wenner Gren, fedde Rockefeller, fedde Woodrow Wilson, fedde Fulbright-Hays, fedde Ford, fedde winndereyankoore cellal e fedde ngenndiire toppitiinde ko fayti e neɗɗaagu. Ko kanko kadi heɓi njeenaaje defte tati.
Binndanɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]•Remooɓe, fiyooɓe, konunkooɓe, e laamɓe: Doole rewɓe e laamu e nder Fuɗnaange Igboland, 1900-1960. ISBN ko 0325070784
•Laamiiɗo debbo leydi Naajeeriya koloñaal: Ahebi Ugbabe. ISBN ko 0253222486
•Daartol Afrik hirnaange Deftere E-Course. ISBN ko 978-9983960204
•Sehil Daartol Afrik. ISBN 047065631X
•Jogaade Aduna o: Rewɓe Afriknaaɓe e waylude jikkuuji. ISBN 9780299321109
•Laamɓe rewɓe e laamɓe njulaagu e nder Afrik. ISBN ko 0821424076
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Woodrow Wilson National Fellowship Foundation. "Seeing The Whole Dance: Nwando Achebe WS '00 Brings New Perspective to African Women's Power". Retrieved 11 May 2017.
- ↑ MSU Today (17 June 2025). "10 MSU faculty members earn University Distinguished Professor designation".
- ↑ "Nwando Achebe, Department of History". Retrieved 13 May 2017.
- ↑ "Associate Dean of Diversity, Equity, and Inclusion". Retrieved 15 August 2020.
- ↑ OkayAfrica International Edition. "Why It is Crucial to Locate the "African" in African Studies". okayafrica.com. Retrieved 11 May 2017.
- ↑ "Nwando Achebe – Department of History" (in Engeleere). Retrieved 2023-09-05.