Jump to content

Samuel Odulana Odugade I

Iwde to Wikipedia
Samuel Odulana Odungade I
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeSamuel Taƴto
Ɗuubi daygo14 Seeɗto 1914, 1920 Taƴto
ƊofordeIbadaan Taƴto
Date of death19 Siilo 2016 Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, military personnel Taƴto
Janngi toMapo Central School Taƴto

Samuel Odulana Odugade I (HeɗtoR; 14 lewru Abriil 1914 – 19 lewru Yarkomaa 2016) ko Olubadan 40ɓo mo Ibadan kadi ina wiyee ko kanko woni laamɗo ɓurɗo ɓooyde e nguurndam e nder leydi Najeriya.[1][2]

Nguurndam adanɗam

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O jibinaa ko e wuro tokooso Fadinaa e nder wuro Ibadan, ñalnde 14 abriil 1914, e galle mawɗo Odulana Ayinla e Mrs Olarenwaju Ayinke. O fuɗɗii jaŋde makko leslesre to duɗal Saint Andrew, Bamigbola, Ibadan e lewru Yarkomaa hitaande 1922, o arti e duɗal St. Peter, Aremo e hitaande 1929. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal St. Peter, Aremo, Ibadan e hitaande 1929, o janngi kadi to duɗal hakkundeewal to duɗal hakkundeewal Mapo e hitaande 1936. [3] [4]

Odugade ko ofisee konu e wolde adunaare ɗimmere. Caggal nde o arti e golle e hitaande 1945, o toɗɗaa ngam ardaade demobilisaasiyoŋ soldateeɓe artuɓe to Lagos. O golliima ko juuti e sosiyetee Afriknaajo (UAC) ngam wonde gardiiɗo peewnugol ko adii nde o fuɗɗotoo golle makko jannginde to duɗal leslesal (CMS) to Jago e hitaande 1938. O jannginii kadi e nder duɗe keewɗe tuggi 1939 haa 1942 nde o woni e jaŋde biro koloñaal Departemaa e hitaande 1964. O naati e politik e hitaande 1959 ko o tergal suudu sarɗiiji, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal to Tafawa Balewa. O woniino jaagorgal dowla to bannge golle, e hitaande 1964 o ardii delegaasiyoŋ parlemaa leydi Nijeer to batu doosgal leydi Londres ngam ƴellitde leyɗeele gonnooɗe e nder leydi Angalteer, hono Rodesi e Nyasaland (hannde Malawi, Zimbabwe e Zambie).

O naati nder laanawol laamiiɗo nder hitaande 1972 bana Mogaji mo Ladunni Compound haa Ibadan. E hitaande 1976, o rokkaa Jagun-Olubadan.

Odugade wonnoo ko gooto e sosɓe pelle keewɗe, ko wayi no, Fedde Faggudu Ibadan e Dental Yahrude yeeso Ibadan. O rokkaama dipolomaaji tedduɗi Doktoraa e karallaagal njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal fedde nde, Akure, to diiwaan Ondo, e lewru Duujal 2005.

O laami Olubadan mo Ibadan nde o yahrata e duuɓi 93 ñalnde 11 lewru bowte hitaande 2007.