Solomon Babalola

Iwde to Wikipedia
Solomon Babalola
ɓii aadama
Jinsudamngel Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygo17 Bowte 1926 Taƴto
ƊofordeIpetumodu Taƴto
Date of death15 Bowte 2008 Taƴto
WoldeYarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Writing languageYarbankoore Taƴto
Sana'ajipoet, jannginoowo Taƴto
EmployerJanngirɗe Laagos Taƴto
Educated atUniversity of London, Queens' College, Achimota School Taƴto

Professor Solomon Adeboye Oladele Babalola jibini nder 17 Bowte 1926, nder saare Babalola nder Ile-Ajo. Baaba maako, Joseph Olawuni Omowunmi Babalola (Ajala) laati mawɗo marɗo, mo anndiraa ngam maɓɓugo cuuɗi nder Ipetumodu ɓaawo ɓeydaaki ɓurna nder nguleeki ɓurna nder fuɗɗam karnijum 20th; diga maajum suɓugo saare "Alatunse of Ipetumudu saare ɗon ɓeyda hawtaade maɓɓe. Baaffah maako boo o kiristankeejo mo ɗon mawnina[1].

Ngendam[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Babalola waɗi batisma nder Church O woodi renndol kiristaanaaku[2] mawɗo e o yahdi C.M.S. Christ Janngirde firamare, Wasimi, Ipetumodu. Jaŋde jaŋde O ɗon wondi gooduɗo nder jamirooje haa suudu diina nden, nden o ɗon werra nder suudu ducha nder yonki maako fuu. Babalola jaɓɓi Almasiihu bana Jawmiraawo maako e Kisnoowo maako nder wakkati o ɗon nder Igbobi College, nden o haɓɓiti ngam Bishop Lagos, Rt. Rev. Gordon Vining nder 24 Noofambar 1943. Bisopu Lagos.

Jaŋde[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nder hitaande 1936, to Babalola woodi duuɓi 10, o suɓi mo mo jannginoowo maako, Mr. S.T. Fakoya, ngam o jooɗoto ngam jaɓugo jaɓugo nder jaŋde dowla nder lesdi Naajeeriya. Ɗuum jaayndeere waɗii nder Ibadan, nden nder wakkati mo o ɗon jeyaa e ɓiyɓe mawɓe nder jeyaaji jeyaaji joweego e joweego. Ɗum waɗi ko ɗum waɗi; nder 1937 o waɗi jaɓɓaade jaɓɓaare to Igbobi College, Lagos, o jaɓaama nder Form One nder lewru Janaare 1938. Ɗo'o fuɗɗii ko o mari anndal[3].

Kuugal[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Solomon Adeboye Babalola yahi Achimota College nder Ghana. Achimota College Ghana Caggal nde o heɓii jaŋde bachelor e hitaande 1946, o janngini e Igbobi College. Koleji Igbobi Nder hitaande 1948, o heɓi jaŋde ɗiɗmere ngam jaŋde maako nder jaŋde Queens' College, Cambridge, o heɓii jaŋde nder hitaande 1952. Koleji Queens, Cambridge O wartii to Igbobi koleje ngam tokkude jannginki e o jeyaa haa o warti ardiiɗo ardiiɗo Afrik nder janngirde, haaje o woni ardiiɗo darnde. O heɓii doktoor nder defte Yoruba. 1e 1962, o laamaama mo darinoowo nder Obafemi Awolowo University. Obafemi Awolowo University  O heɓii kadi jaango doktoor to Yunivarsitii London. [ ko haani] University of London E hitaande 1963, o jeyaa e jannginoowo ɗemɗe Afrik e jaŋde Lagos. O yotti Cambridge nder lewru Oktoobar 1948 o hawti o waɗi kadi hooreejo The Afrik. Nder Cambridge o jaabini dow dow dow dow ko BBC West Africa Service waɗi ngam hokkude baylitol ɗemngal Farayse nder ɗemngal yimɓe maɓɓe[4].

Himobe[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  1. https://books.google.com/books?id=ko0HAQAAIAAJ&q=Solomon+Adeboye+Babalola
  2. https://guardian.ng/saturday-magazine/solomon-adeboye-babalola-a-teacher-par-excellence/
  3. https://guardian.ng/saturday-magazine/solomon-adeboye-babalola-a-teacher-par-excellence/
  4. https://web.archive.org/web/20180419053514/http://196.45.48.50/departmentdetail.php?sno=1&parentid=15