Jump to content

Muhammed Bello

Iwde to Wikipedia
Muhammed Bello
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya, Sokoto Caliphate Taƴto
InndeMohammed Taƴto
Innde ɓesnguBello Taƴto
Noble titlesultan Taƴto
Ɗuubi daygo1781, 1780 Taƴto
ƊofordeWurno Taƴto
Date of death1837 Taƴto
Place of deathWurno Taƴto
FatherSayku Usmaan Ɓii Fooduye Taƴto
MarudeAli Babba bin Bello Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Position heldSultan of Sokoto Taƴto
LenyolPullo Taƴto

Muhammad Bello woni Sultan mo Sokoto didabo. O jogage lamu diga ndungu alif (1817) yaari hiitande ndungu alif 1837 [1].O bindowo habaruji, gime e ilmu diina. O biddo Usumanu bin Fodiyo artudo wadduki Kalifare Sokoto[2] bo arti jogaki lamu Kalifare den. Muhammad Bello mo bolweten dou maako, hanko woni burdo badaki baffa maako ngam raruki njamu Maako[3].

Usumanu Bi Fodiyo hakko arti daraki dou Dina islama, o famtini lenyol dou Dina e ilmu jamaan dum Rewbe e worbe ko nangi wojjeji funa ko heddi waila. Haa Joni hanko arti waddugo haala shari'a dina islama o tabbitini dun hebi kotiji di shari'a islama. Muhammad Bello mayi nder lewru sappo e balde sappande Didi e jowi nder dungu 1837. Minyiko Abubakar Atiku bo biko a Aliyu babba Roni mo mawo o mayi.

Dubi Arendeji

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Muhammad Bello danyaama nyalbe alarba nder dungu 1817 sa'i dum baffa maako Usumanu bi Fodiyo e wodi dubi sappande Didi e jowe tati. E mo noddire[4] "Bello" ko dum hollata yo ballowo nder Fulfulde. No e holla basdaki Maako e baffa maako ngam diga e mo suka to baffa maako fuu woni emo don, diga bawo o wartani baffa maako on wazirijo Maako.

Muhammad Bello yo wurti diga Fulbe bi'e'tebe Torodbe kautube i'am e larabankwen. Sakirawo Maako Abdullahi bi Fodiyo hanko wi sumpo maabbe e hauti e Fulbe e larabankwen[5]. Ko o wi'ata sumpo maabbe yo fuddu diga larabankwen diga betedo Uqba. To haalaka Muhammad Bello besdi e wi'iki o Wala tabbas dou haala moi nder Uqba on. O Ando ko Uqba ibn Nafi ko Uqba ibn Yasir ko bo Uqba Ibn Amir? To tariha Kan Uqba on te'i Debbie Pullo noddetedo e inde Bajjumangbu burtido diga usulol Usumanu bi Fodiyo hanko biyetebe Torodbe. Kalifa Muhammad Bello nder deriyol Maako Infaq Al-Mansur o bedi winduki dou hambe diga zurriya annabijo men Muhammad ta dadol kaka mabbe biyetedo Hawwa (madujoUsumanu bi Fodiyo) Alhaji Muhammad Junaidu wazirijo Sokoto njangowo ilmu tariha Fulbe. bedi tabbinki haala Shaykh Abdullahi bi Fodiyo dou haala usulol Iyalu usumanu bin Fodiyoyo fuddir diga larabankwen e Fulbe. Ahmadu Bello nder bindi Maako dou tariha Maako bayodum hebi enci ko'e kadin bawo o Roni Muhammad Bello hanko ma o wi ebe kauti e larabankwen ben diga madujo Usumanu bi Fodiyo. Usulol Usumanu bi Fodiyo on e hauti hakkude jinsiji Fulbe e larabankwen. Tariha ni holli Fulbe Ben diga bawo e hauti e hausen hanjum Wadi ebe noddeHausa-Fulani Arabs. Ko fuddi nder dungu 1804 sa'i dum jihadi fuddaka Fulbe andiraka e Torankawa (Torodbe) Amman bindi mabbe Holli tariha no be hauti e larabankwen ben. Be bolwi Fulfulde bo e be kutira e maire ko de dum Andi be burtake diga jinsi ferefere. Lesdi Torankwen Ben e hauti e lenyol Sudani musanmatan be gala jaudi. Bindainobe sa'i dum hauti e Fula, Wolof,Mande, Hausa and Berber. Bawo non e be wolwa Fula bo be te'i te'i ni nder Fulbe Ben bo be garti Iyalu Fulbe be ilmu. Muhammad Bello hanko woni biddo Debbo nayabo mo Usumanu bi Fodiyo biyetedo Hauwa ko bo Inna Garka. Sakirabe Maako hambe maa fuu e be nder harkaji njangirde baffa mabbe to lesdi Degel bo diga bawo be sankiti nder dungu 1804. Nder dungu 1809 Bello hanko warti neddo Dari do hebuki daulare Sokoto dou dalila non dum walli baffa maako dou hebki nasaraku dou nyamuki lesdi Hausa'en to konu Fulbe Joni be nder dungu (1804-1810) Sakirabe Maako wattiti hakkillo mabbe dou njangirde non walli be anda. Nder burbe andaki ben hambe woni Nana Asama'u, bindowo gimi e modibbaku. Abubakar Atiku

Hedde hitaande 1820 Sokoto ko saare ɓamtiinde wonno. Ɗanniyanke ekosnaajo biyetteɗo Hugh Clapperton wii ko Sokoto wonno e gure ɓurnooɗe yooɗde e nder Afirik e nder kitaale 1824. Ndema kaa no moƴƴuno no feewi. Njeeygu ina jaratno no feewi. Ko heewi e njeeygu ngu no immorii caggal leydi. Nde o fotti e laamɗo oo Usmaan Dan Foojo, o weeltiima no feewi e jaɓɓungal ngal kadi o tawii oon ko jom hakkille. O mo udditii e nder aduna oo.Nde ɓe njeewtidi nde, Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafeoowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro. Ko faati e safaaro ene wadani mo faayda kanko e minyiiko Asma'u. Nde Clapperton hollitimo no aduna oo winndori, Bello wawi haalde e ndemngal Arab gede mawde e aduno fof ko faati e koode e nandi heen. Ko neɗɗo piinooɗo. [6]Mohammed Beelo holli yide makko e yeewtide e cafroowo engle gooto mawdo ngam yeewtide e makko ko faati e safaaro.[6] Mohammad Bello ene jeyaa e ɓiɓɓe Usmaan Dan Foojo daraniiɓe jannde Lislam. Ko jiɗde mokko rewde e laawol nelaaɗo taki Mohammad Bello sanyatno leece kam e ɓoggiɗi haako e baaji duɓɓe (kukkooji). Omo jogii darnde mawde e nder konuuju ɗii Sokoto heɓi e nder laamu Baaba mukko Usmaan Dan Foojo. Nde Usmaan Dan Foojo rutti to jom mum, ko Mohammed Bello lomtii mo e lefol laamu nguu. Ko ndeen Beelo inniraa sultan. E nder laamu makko, a danyii watde konuuji keewɗi hade makko ruttaade e jom makko e hitaande duubi alif 1837. Nde o ardii Sekoto ndee, Beelo ardinii leƴƴi keewɗi e gure camndiiɗe he. Kadi o darnii gure mawɗe ɗee ngam reewde keeri weeyo makko. O waɗi konuuji paatuɗi e Jihad ngam laɓɓitinde e nyiiɓnde diine Lislam e nder diiwal Sokoto. Lislam naati e Sokoto ko adii laamu Bello ngati ko hawusankooɓe (hawusannaaɓe) ngadii tuubde e Lislam jaggal nde ɓe potti e yeeyooɓe e teefankooɓe iwruɓe to wiyetee Burno walla e leyɗe goɗɗe e nder Sarahre

[7]

  1. http://www.oxfordislamicstudies.com/Public/Login.html?url=%2Fapp%3Fservice%3Dexternalpagemethod%26page%3DArticleViewDispatch%26method%3Dview%26uri%3D%2Fopr%2Ft236%2Fe0750&failReason=
  2. http://www.oxfordislamicstudies.com/Public/Login.html?url=%2Fapp%3Fservice%3Dexternalpagemethod%26page%3DArticleViewDispatch%26method%3Dview%26uri%3D%2Fopr%2Ft236%2Fe0750&failReason=
  3. https://web.archive.org/web/20231003201015/https://www.historyatlas.com/people/muhammed-bello
  4. http://etheses.dur.ac.uk/8030/
  5. http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=3239264
  6. 6.0 6.1 Patricia Mons, Naana Asma'u un idéal feminin, Beyrouth, Albouraq, 2021, ISBN 797-10-2250-5000-- EAN 9791022505000
  7. https://shs.cairn.info/atlas-historique-de-l-afrique--9782746751149-page-54?lang=fr&tab=premieres-lignes